Ljudje smo pogosto pod vtisom, da imajo drugi ljudje vse pod nadzorom. Še posebej, če so to ljudje na internetu. Blogerji, seveda, pa tudi naši sosedje, če le imajo Facebook, ali še huje, Instagram (in kdo ga nima?). Okej, mogoče imajo kakšno stvar bolj v malem prstu od nas, ampak tudi njim gre včasih kaj narobe. Ali pa kar vsak dan.

Pred davnimi leti (ko veliko ljudi, ki so danes zelo uspešni "influencerji", še ni vedelo, kaj je blogger/wordpress ali pa so mislili, da je to za geeke, instagram pa je bil še v plenicah) sem že pisala o tem. In seveda takrat ni bilo zadnjič, da bi se mi kaj ponesrečilo. Nazadnje sem imela težave z rženim kruhom, recimo.

Lotila sem se ga po taščinih navodilih in pri tem uporabila en star recept iz njene beležke, ker ona peče "na augenmos" in sva zato potrebovali plonkec. Zamesila sem pregosto testo, ki ni hotelo vzhajati, kruh je bil na pogled še kar lep, a odločno preveč zbit in suh, tako da ga nismo mogli pojesti. In kljub temu, da je bilo testo pregosto, ga je Boschev OptiMUM vseeno zmešal kot keks. No, saj zaradi tega sem se rženega kruhca sploh lotila prav zdaj (sicer je učenje peke tradicionalnega koroškega kruha vsekakor v mojem dolgoročnem planu), da sem stestirala OptiMUM. Lahko rečem, da ni imel nobenih težav z mojim neposrečenim, pretežkim testom.

Potem sem vzela drugi recept, za menda najboljši rženi kruh ever, pri katerem je bilo razmerje ržene in bele moke enakovredno, ne več v prid rženi moki. Okus je res odličen, vonj tudi. Skorjica je nebeška ... Meni je po tem receptu prišlo morda malce premokro testo s precej kislim priokusom, kar pa mene ne moti.

Odkar vsak teden pečemo pirin sourdough, s težavo jem navaden kruh, zato sem seveda hotela tudi rženega speči na tak način. Čeprav mi je tale recept všeč, pa bom še iskala boljšega. Zato tudi komaj čakam knjigo Kruh z drožmi, ki jo je napisala naša stara blogerska znanka, Nataša Đurić (ki je v resnici mlada, blog pa piše že dolgo). Prepričana sem, da se bo v njej našel kak rženi hlebček zame.

Rženi kruh s kislim testom: recept

(z Breadtopie)

400 g vode
70 g starterja
245 g ržene moke
245 g bele moke
44 g melase
1 čajna žlička janeževih semen
12 g soli
lupina ene bio pomaranče

Vodo naliješ v mešalno skledo in v njej raztopiš starter; dodaš melaso, janež in pomarančno lupino.

V drugi skledi zmešaš obe moki in sol. Suhe sestavine postopoma primešaš k tekočim, da se docela spojijo. Pustiš počivati 15 minut, pokrito s krpo ali v plastični vrečki. Testo spet premešaš, počiva 15 minut, nato še enkrat premešaš.

Vzhaja pokrito s plastično vrečko 12-14 ur na sobni temperaturi.

Po dolgem vzhajanju testo znova premešaš in 15 minut pustiš počivati. Testo prestaviš v pomokano košarico, ki jo pokriješ s plastično vrečko (ali krpo) in pustiš vzhajati 1 uro ali 1 uro in pol.

Hlebček zvrneš na pekač, prerežeš z ostrim nožem in daš v pečico, ogreto na 240 °C. Po 10 minutah temperaturo znižaš na 200°C. Pečeš približno 1 uro.

Po izkušnji s prvim, zelo težkim in gostim testom, vam definitivno lahko priporočim OptiMUM, če pečete veliko kruha ali delate testenine oz. imate opravka še s kakšnim drugim težkim, trdim, gostim testom. Če imate raje hrustljave in kremaste stvari, pa morate prebrati recept za bučno pito, ki sem jo prav tako pripravila z OptiMUMom!

Objava je nastala v sodelovanju z Boschem. Hvala, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje!