Če me poznate, že veste, da padam na čaj in čajanke. Čeprav to ne pomeni, da imam kaj proti kavi, brunchu in kultiviranim piknikom. Jap, pri piknikih se pokaže moj pravi snobovski jaz ... Ampak o tem, kdaj drugič;) Danes pijemo čaj, jemo piškote in pito. Ker je vsaka skrb ob čaju in piškotih veliko manjša ... Tokratno čajanko sem pripravila po navdihu iz spletne trgovine z darili 1001 dar.
Čajank je čisto premalo! Za svoj baby shower sem si zaželela čajanko in punci sta mi jo pripravili v stilu: z rožami, kapkejki, čokoladnim tartom, tremi vrstami čaja, obloženimi kruhki ... Čajanke so res fine za druženja, ko ne želiš, da alkohol prevlada. (Še vedno pa lahko imaš kakšno steklenico ruma pri roki). Pa poglejmo, kaj so elementi prav čajanke.

Kako pripraviti čajanko

1. Čaj

No, čajanka brez čaja bi bila precej žalosten dogodek. Fino je, če sta čaja vsaj dva: črni in zeleni, na primer. Nič pa ni narobe z belim čajem, oolongom, roiboosom, sadnimi in zeliščnimi čaji. Ponudiš lahko tudi limonado in celo koktajle.
Tokrat sem pripravila beli čaj z okusom vrtnice iz trgovine 1001 dar. Ker je tako pomladanski, da je veselje! Vsakič, ko ga pripravljam, vtaknem nos globoko v škatlo in vdihnem ... ah, pomlad, vrtnice in čisti užitek!

2. Hrana

Sendvički oz. obloženi kruhki so super, ampak za čisto vskadanje popoldanske čajanke, ki jih zahtevajo otroci (vsaj moja starejša hčerka), so sladkarije čisto dovolj. Piškoti so seveda nujni (za namakanje v čaj, seveda!), fini pa so tudi kakšni kolači, ajdov bananin kruh iz moje knjige, pite, tarti in sconi.

V 1001 daru sem si izbrala piškotke z earl greyem. Priznam, da je imela pri tem veliko vlogo embalaža - modra vzorčasta škatlica je lepa za v vitrino! In kar predstavljala sem si, da mi bo prišla prav za kakšne domače zeliščne čaje. Pričakovala sem okusne, morda malo presladke kekse, a ob prvem grižljaju sem kar zaprla oči. Prva beseda, ki mi je prišla na misel ob tem keksu, ki se je topil v ustih in jih polnil z ravno prav močno aromo bergamotke in črnega čaja, je bila: "božansko". T. je rekel, da so "strašno dobri", Lumpika (zdaj bom starejšo hčerko tako imenovala) pa je bila razočarana, da jih je tako hitro zmanjkalo ... Škatla pa je tako lepa, da jo bom definitivno obdržala.

3. Dekoracija

Imam novo obsesijo, veste, in reče se ji Outlander! Bi še kdo rad šel v Lallybroch? Serijo mi je priporočila prijateljica, s katero si deliva okus za štorije, in ko sem jo zagledala na Netflixu, sem jo morala seveda takoj preverit. Oh, in zdaj sem čisto noter padla ... Tako, da razmišljam o tem, da bi kupila šalco z napisom Sassenach ali Take me home to Lallybroch ali Dinna fash ... Joj prejoj. No, vsaj nisem tako daleč, da bi si hotela kupit medvedka s Clairino poročno obleko;))) Anyway, serija se začne, ko Claire prešine spoznanje, da še nikjer ni živela dovolj dolgo, da bi imela v lasti vazo. No, jaz imam nekaj vaz, in vse sem si kupila sama. Kar je hecno, saj je vaza res kul darilo, ampak se nihče ni spomnil, da bi si jaz, ki obožujem rože, lahko želela vazo.
Tudi tale prekrasna, velika vaza je prišla iz istega naslova kot čaj in piškotki. Namenjena je sicer tulipanom, ampak jaz sem vanjo dala narcise, ker jih je bilo vse polno okoli hiše. Hecno, kako nikakor ne grejo vsake rože v vsako vazo. Pravzaprav imam že dolgo v planu naučiti se kaj o teoriji šopkarjenja. Zanimivo se sliši tale knjiga. Morda še kdo priporoča kakšno? Če vas je zamikal noro rožičast predpasnik, ki ga nosim, ga poiščite tukaj (zdaj ga ni več, je pa tale).


4. Družba

Čisto sam pač ne moreš imeti čajanke - temu se reče, da piješ čaj, ne pa da imaš čajanko. Zadnje čase prirejam čajanke le za otroke in domače, a ni boljšega, kot čajanka s prijateljicami, recimo za kak baby shower, rojstni dan ali pa za dekliščino brez alkohola (ali z manjšim poudarkom na njem, ahem).

Ponarejena francoska jagodna pita

 

Matcha latte s sojimim mlekom.

Na levi lahko vidite creamer lonček in polito razpenjeno mleko.

Matcha latte s sojinim mlekom

A vidite tri barvne plasti?;)

Ingverjev čaj+kokosovo olje.

Prejšnji teden se nas je vseh lotil prehlad, nazadnje tudi mene, ki sem že malo pozabila, kako zoprna reč je to. In kako zoprna je šele za male raziskovalce ... Jaz sem k sebi poskušala priti z ingverjevim čajem z limono in medom (ko sem ga omenila T., je rekel "Prosim ne";)). Ta zvarek sem prvič poskusila pri prijatelju, ki je imela na obisku šamana. Čisto pravega. In naj vam povem, gostiti šamana, to ni kar tako. Znajo biti še kar high maintenance ... Tako da premislite o svojem budgetu, preden vabite šamane v goste za daljši čast. No, nazaj k ingverjevemu čaju.


Po nekaj čajnikih "navadnega" ingverjevega čaja sem  na FB strani Cobio videla prav nenavadno idejo - ingverjev čaj s kokosovim oljem. In ker mi je manjkalo energije, je bil predlog zelo dobrodošel. Pa spomnil me je na Tibet, tam si tudi dajejo maščobo v čaj, in sicer jakovo maslo, ampak tega še nisem imela priložnosti poizkusit (čeprav mi je malo ... yuck;)). Kakor koli, napitek je zanimiv in dejansko sem se počutila, kot da imam več energije (kalorije! Itak. Duh...) Je pa še kar hecno piti čaj s cekinčki maščobe na gladini (mogoče je to komu prav ogabno?). Sem že pomislila, da ne bi objavila zadeve, saj je zelo podoben recept objavila Špela le nekaj dni nazaj in ste ga najbrž vsi videli, a sem sklenila, da je vendarle vredno, saj gre za majhne premike in detajle, a ne?

Ingverjev čaj s kokosovim oljem

(1 liter čaja)
1 l vode
ingverjeva korenina; košček v velikosti za en do dva oreha
1 limona
cimet
1 JŽ medu
kokosovo olje; ob postrežbi, majhna čajna žlička na skodelico


Ingver olupiš, narežeš na manjše koščke, vržeš v vodo, zavreš, pustiš da 5 minut vre in pustiš stati še 5 minut.

Dodaš malo cimeta.

Dodaš limonin sok.

Vmešaš med.

Postrežeš z žličko kokosovega olja, ki naj si ga vsak sam razmeša v čaju.


***Bonus!***

Ingverjev zeleni čaj.

Ko sem imela že pripravljene fotke, pa mi je oče povedal, da je s svojim ingverjevim čajem toliko zintrigiral mojega sicer gustatorno konzervativnega devetdesetletnega dedka, da ga je ta celo poskusil, čeprav sploh ne mara nobenih, še najmanj pekočih, začimb ... in ugotovil, da mu "zelo paše". Zato bom podelila z vami še ta recept. Meni tudi paše.;)

Ingverjev zeleni čaj

(za 1 skodelico)
1 zvrhana ČŽ do 1 JŽ naribanega ingverja
1 ČŽ čim bolj navadnega zelenega čaja (ali ena filter vrečka)

Pristaviš kotliček. (Put the kettle on!)

Ingverjevo korenino malce olupiš in naribaš želeno količino ingverja.

Vržeš v vrelo vodo in pustiš stati 7 minut.

Po 7 minutah dodaš 1 ČŽ zelenega čaja (ali filter vrečko) in pustiš stati še 3 minute.

Precediš in popiješ.

Ko berem knjige, v katerih junak pije recimo earl grey, si moram čim prej zvariti skodelico, da potem še bolj uživam v branju. Ko slišim besedno zvezo "pristaviti za čaj" ali "pristaviti kotliček" (mimogrede, v slovenščini se to čisto premalo uporablja! Zavestno se borim proti tej krivici), se mi zdi, da se je svet za trenutek malo bolj prav naravnal. Do blogerjev, ki mimogrede omenijo ljubezen do kakega čaja, nehote nemudoma začutim simpatijo. Še nikoli nisem rekla ne, če mi je kdo ponudil čaj, in svoje cimre sem po vsej verjetnosti z golim entuziazmom ustrahovala do te mere, da so vedno rekli, da bodo seveda pili čaj z mano.

Ok, in zakaj čaj? S čajem gre ena posebna vrsta intimnosti, pogovori so daljši in bolj poglobljeni, že o samem čaju se lahko lep čas pogovarjaš ... S čajem pa gre tudi cela vrsta čajnih peciv, kar lahko vidiš že v trgovinah na policah s piškoti, ampak ti me ponavadi sploh ne fascinirajo. Zares pa me fascinirajo čajna peciva iz romanov. Okus peciva, njegov vonj, ko se peče in način, kako se topi v ustih, je ena tistih stvari, ki te z nekim junakom lahko najbolj konkretno povežejo. Jasno, da pri slavnih Proustovih magdalenicah fora ni v samih magdalenicah in lipovem čaju - ampak hudiča, a si ne želite tega takoj poskusiti, pa čeprav so za vas magdalenice v proustovskem pomenu nekaj čisto drugega, recimo pražen krompir, cvetačna juha ali pehtranova potica?



Scones so bili dolgo na mojem seznamu čajnih peciv, ki jih je treba nujno poskusiti, in ko sem prijateljico M. zadnjič uspela zvabiti na čaj, sem končno dobila dober izgovor, da sem spekla sconese (kako rokersko, ne?) in jo tako pričakala s pravo mini čajanko. Še sreča, da sem našla še en kozarec super domače jagodne marmelade ... T. pa je tisti dve, ki sta ostali, pojedel hladni in brez vsega (preden sem mu uspela razložiti, kako se to je) in bil kljub temu prav zadovoljen:)

Taki zelo običajni čajni "scones"

1 1/2 SK bele moke
1 JŽ rjavega sladkorja
1 1/2 čajne žličke pecilnega praška
1/4 ČŽ sode bikarbone (ali pecilnega, če je nimaš)
1/4 ČŽ soli
80 g bio masla
1 bio jajce
1/4-1/2 SK (sojinega) mleka
1/2 SK rozin

za postreč:
bio maslo
domača jagodna marmelada
bio sladka smetana+malo sladkorja
in seveda dober pravi čaj:)






Najprej zmešaš vse suhe sestavine, potem dodaš maslo in pregneteš, da se naredijo take velike drobtine.

Jajce in mleko razžvrkljaš in vmešaš v testo, malo pa prišparaš za premaz.

Dodaš še dodatke po izbiri (v mojem primeru rozine, lahko pa bi bili koščki čokolade, mandlji...) in na kratko premesiš na pomokani podlagi. Če se testo preveč prijemlje na prste, dodaš še malo moke, a paziš, da ostane mehko.

Razvaljaš na dober cm debelo (nekje za 1 prst), izrežeš trikotnike/kroge/velike srčke.

Preden daš peč, premažeš vsak scone z mešanico mleka in jajca in posuješ z malo sladkorja (jaz tega nisem naredila).

Pečeš na 230 C cca. 10-15 minut, oz. dokler niso lepo rjavkasto zapečeni. Ponudiš vroče z maslom in (jagodno) marmelado+stepeno smetano.




In kaj sem si pela ob peki? Prav tole vižo, ki se mi kdo ve zakaj, zelo pogosto prikrade v misli: