Če me poznate, že veste, da padam na čaj in čajanke. Čeprav to ne pomeni, da imam kaj proti kavi, brunchu in kultiviranim piknikom. Jap, pri piknikih se pokaže moj pravi snobovski jaz ... Ampak o tem, kdaj drugič;) Danes pijemo čaj, jemo piškote in pito. Ker je vsaka skrb ob čaju in piškotih veliko manjša ... Tokratno čajanko sem pripravila po navdihu iz spletne trgovine z darili 1001 dar.
Čajank je čisto premalo! Za svoj baby shower sem si zaželela čajanko in punci sta mi jo pripravili v stilu: z rožami, kapkejki, čokoladnim tartom, tremi vrstami čaja, obloženimi kruhki ... Čajanke so res fine za druženja, ko ne želiš, da alkohol prevlada. (Še vedno pa lahko imaš kakšno steklenico ruma pri roki). Pa poglejmo, kaj so elementi prav čajanke.

Kako pripraviti čajanko

1. Čaj

No, čajanka brez čaja bi bila precej žalosten dogodek. Fino je, če sta čaja vsaj dva: črni in zeleni, na primer. Nič pa ni narobe z belim čajem, oolongom, roiboosom, sadnimi in zeliščnimi čaji. Ponudiš lahko tudi limonado in celo koktajle.
Tokrat sem pripravila beli čaj z okusom vrtnice iz trgovine 1001 dar. Ker je tako pomladanski, da je veselje! Vsakič, ko ga pripravljam, vtaknem nos globoko v škatlo in vdihnem ... ah, pomlad, vrtnice in čisti užitek!

2. Hrana

Sendvički oz. obloženi kruhki so super, ampak za čisto vskadanje popoldanske čajanke, ki jih zahtevajo otroci (vsaj moja starejša hčerka), so sladkarije čisto dovolj. Piškoti so seveda nujni (za namakanje v čaj, seveda!), fini pa so tudi kakšni kolači, ajdov bananin kruh iz moje knjige, pite, tarti in sconi.

V 1001 daru sem si izbrala piškotke z earl greyem. Priznam, da je imela pri tem veliko vlogo embalaža - modra vzorčasta škatlica je lepa za v vitrino! In kar predstavljala sem si, da mi bo prišla prav za kakšne domače zeliščne čaje. Pričakovala sem okusne, morda malo presladke kekse, a ob prvem grižljaju sem kar zaprla oči. Prva beseda, ki mi je prišla na misel ob tem keksu, ki se je topil v ustih in jih polnil z ravno prav močno aromo bergamotke in črnega čaja, je bila: "božansko". T. je rekel, da so "strašno dobri", Lumpika (zdaj bom starejšo hčerko tako imenovala) pa je bila razočarana, da jih je tako hitro zmanjkalo ... Škatla pa je tako lepa, da jo bom definitivno obdržala.

3. Dekoracija

Imam novo obsesijo, veste, in reče se ji Outlander! Bi še kdo rad šel v Lallybroch? Serijo mi je priporočila prijateljica, s katero si deliva okus za štorije, in ko sem jo zagledala na Netflixu, sem jo morala seveda takoj preverit. Oh, in zdaj sem čisto noter padla ... Tako, da razmišljam o tem, da bi kupila šalco z napisom Sassenach ali Take me home to Lallybroch ali Dinna fash ... Joj prejoj. No, vsaj nisem tako daleč, da bi si hotela kupit medvedka s Clairino poročno obleko;))) Anyway, serija se začne, ko Claire prešine spoznanje, da še nikjer ni živela dovolj dolgo, da bi imela v lasti vazo. No, jaz imam nekaj vaz, in vse sem si kupila sama. Kar je hecno, saj je vaza res kul darilo, ampak se nihče ni spomnil, da bi si jaz, ki obožujem rože, lahko želela vazo.
Tudi tale prekrasna, velika vaza je prišla iz istega naslova kot čaj in piškotki. Namenjena je sicer tulipanom, ampak jaz sem vanjo dala narcise, ker jih je bilo vse polno okoli hiše. Hecno, kako nikakor ne grejo vsake rože v vsako vazo. Pravzaprav imam že dolgo v planu naučiti se kaj o teoriji šopkarjenja. Zanimivo se sliši tale knjiga. Morda še kdo priporoča kakšno? Če vas je zamikal noro rožičast predpasnik, ki ga nosim, ga poiščite tukaj (zdaj ga ni več, je pa tale).


4. Družba

Čisto sam pač ne moreš imeti čajanke - temu se reče, da piješ čaj, ne pa da imaš čajanko. Zadnje čase prirejam čajanke le za otroke in domače, a ni boljšega, kot čajanka s prijateljicami, recimo za kak baby shower, rojstni dan ali pa za dekliščino brez alkohola (ali z manjšim poudarkom na njem, ahem).

Ponarejena francoska jagodna pita

 

Nekje v Franciji delajo lonce, težke in lepih barv. Iz litega železa, emajlirane. Lonce, ob katerih začneš sanjariti, kaj bo jutri za kosilo. To so seveda lonci Le Creuset, tisti najlepši lonci, ki jih na svojih štedilnikih in policah razkazujejo vsi kuharji, ki dajo kaj nase:)

To zimo sem imela priložnost preizkusiti in preizkušati krasnega, ravno prav velikega rdečega creusetka iz trgovine 1001 dar (mimogrede, le creuset pomeni kotel, kar mi je zelo simpatično, ker me spominja na Harryja Potterja). Rdeča niti ni moja najljubša barva, ampak sem se vseeno kar zaljubila vanj. Ko ga zagledam na štedilniku, mi čisto majčkeno poskoči srce. Ja, tako je življenje odraslega, veselijo te šajni lonci in nove gobice za pomivanje posode. Če bi imela navado poimenovati stvari, kot jo ima moja dobra prijateljica T., ne bi moglo biti temu loncu ime nikakor drugače kot Amelie.
Ne vem, a je to le v glavi, ampak zdi se mi, da je bilo vse, kar sem skuhala v Le Creusetu, bolj okusno in ravno prav kuhano. Morda zaradi tega, ker se toplota bolj enakomerno razporedi? Pa tako lep je, da ga z veseljem postaviš na mizo in v njem serviraš jed (no, jaz to delam tudi z manj lepimi lonci, kdo bo pa pomival toliko posode!). Ko sem brala o posodi Le Creuset in zvedela, da ima doživljenjsko garancijo (sicer ne vem, kaj to pomeni v praksi, ampak zveni fabulous), sem si kar predstavljala, kako Lila pride domov, s postavnim mladeničem, stara tam nekaj čez 25, in naznanita zaroko ... Freja je ravno magistrirala ... Jaz pa rahlo zgubana in neskončno bolj šik kot zdaj (tako a la Mimi Thorisson, v louboutinkah) prinesem na mizo svoj dobri stari rdeči lonec, in v prijetnem kramljanju nastane premor, ko poskusimo hrano ... To je to, doživljenjska garancija, če gledaš preveč filmov;)

No, pa poglejmo, kaj sem v njem skuhala.
Mislim, da je bila prva jed, skuhana v njem, Tadejeva rižota s cvetačo. Taka simpl, pa tako okusna reč. Saj ob priliki izdam recept (trik je v začimbah;)).

Potem sem v njem naredila ditaline s čičeriko.

Pa še nekaj rižotk. Pa enolončnic. Celo prebranec.

In zimsko varianto pirine kastrole ali zapečene pirine rižote. Kastrola ji rečem po fonetičnem prevodu za casserole:) V poletni varianti so sicer tudi indijski oreščki, a ima pomembnejšo vlogo paradižnik. To je taka fina zimska jed, v katero lahko vržete različno zelenjavo in gobe, ampak res fino je, če ne preskočite graha in krompirja.

Pirina kastrola z indijskimi oreščki