Že pred nekaj časa me je Eva Žontar, simpatična punca z bloga Evkaliptus, razveselila z novico, da je napisala knjigo. Knjiga ima sila obetaven naslov: Okusne, veganske in zdrave simpl sladice iz petih sestavin ali manj (no, na kratko in na veliko le Simpl sladice).

Knjiga je ljubkega manjšega formata, z mehko platnico. V njej je vsak recept (teh je 55+5;)), pospremljen s fotografijo, v knjigi pa najdeš tudi kar nekaj nasvetov za bolj zdravo in srečno življenje. Všeč mi je recimo njen nasvet, naj sladice jemo kot obrok. Sicer s tem ne misli, da jih lahko pojemo toliko, da zadostujejo za obrok (škoda;)), ampak poziva k temu, naj bodo sladice tako zdrave in polne hranil, da si jih lahko privoščimo kot obrok (npr. presni štrudelj za zajtrk). Eva je namreč tudi certificirana svetovalka na področju zdrave rastlinske prehrane. Ampak trenutno je pravzaprav svetovna popotnica (kar ne morem verjeti, kakšen krasen avtodom sta si naredila s partnerjem! Sedaj se oglašata iz Južne Amerike - res kul, kajne?).

Knjiga Simpl sladice je razdeljena na poglavja Osnovni recepti, Zajtrki & granole, Presne rezine, tortice & rulade, Piškote, kroglice & ploščice, Pečene biskvite, mafine & piškote ter Sladice v kozarčku. V njej najdete vse od navodil za izdelavo vsestransko uporabne datljeve paste, rolad in palačink iz dehidratorja, presnih granol do pudingov. Vse seveda brez dodanih olj, rafiniranega sladkorja in sestavin živalskega porekla. Zelo fina knjiga za vse, ki se radi sladkate, pa bi radi ostali zdravi (ali celo postali, če boste pridno upoštevali Evine številne nasvete v knjigi!).

Z veseljem bi preizkusila vse recepte, a žal nimam dehidratorja, ki je nujni pripomoček za marsikateri recept v tej knjigi. Seveda pa je tudi kar nekaj takih, pri katerih ga ne potrebuješ. Na primer hrustljave crispy kocke, v katerih nastopajo ajdovi hrustljavčki (te lahko po Evinem receptu naredite sami s pomočjo dehidratorja, jaz pa sem imela kaljeno ajdovo kašo Pegan).

Hrustljave ajdove rezine

(iz knjige Simpl sladice)

1/3 skodelice* temnega tahinija
4 jušne žlice kokosovega sladkorja ali datljeve paste
3/4 - 1 skodelica ajdovih hrustljavčkov

preliv
1 skodelica izkoščičenih, namočenih datljev
3/4-1 skodelica vode

*Skodelica drži 235 ml.

V skledi zmešaš tahini in kokosov sladkor ali datljevo pasto. Dodaš ajdove hrustljavčke (postopoma; če uporabljaš datljevo pasto, jih bo treba dodati več). Dobro premešaš in na peki papirju iz "testa" oblikuješ 2-3 cm visok kvadrat; moj je bil sicer bolj pravokotnik in tanjši, zato sem kocke preimenovala v rezine;)). Kvadrat zaviješ v peki papir in postaviš za kako uro v hladilnik.

Datlje namočiš za nekaj ur. Odcediš. Z malo vode zmešaš v blenderju, da dobiš gladek preliv. S tem premažeš ajdovo podlago. Postaviš v hladilnik za pol ure, nato narežeš na 4-6 kock/rezin.

*opombe:

Jaz sem imela malo premalo tahinija, zato sem dodala žlico kokosvega olja, kar ni najbolj v skladu z Evino filozofijo. Je pa vseeno zelo okusno. Upam, da mi bo oproščeno:)
Vsega preliva nisem namazala na rezine, ker mi je bilo bolj všeč, da je malo bolj tanko namazano. Preostanek bom porabila kot datljevo pasto.
Jaz sem si svoje rezinice posolila z mini ščepcem Danilove pikantne himalajske soli, kar je zame res odlična kombinacija, saj sol uravnoteži sladkost datljev, čiliji pa dodajo pikico na i.

Vas mikajo?

Surova ajdova kaša za zajtrk. Plus sadje in arašidovo maslo. Mmmm. Vredno vstajanja:)

kot vidite, obožujem ajdovo kašo in ker je imam tudi polno shrambo, sem kar nekaj časa iskala način, kako bi jo jedla za zajtrk. Iskanja je konec, našla sem popoln recept! Resno, ne vem, kako bi lahko bilo tole boljše! V originalu je stvar začinjena z kardamomom in vanilijo, a meni je ljubše brez tega. Sadje paše gor ravno tisto, ki ga imaš pri roki (ok, edino za lubenico nisem prepričana, ampak zdajle je najbrž itak nimate doma, kaj?), suho tudi, meni pa je zelo všeč kombinacija goji jagod in zlatih rozin. Pravo piko na i pa da, vsa zame, temu zajtrku arašidovo maslo. Vem, vem, da ni surovo, ampak ko je pa TAKO DOBRO! No, če ste na 100% presni, potem uporabite kako presno oreščkasto maslo, sicer pa toplo priporočam arašidovo:)

Ravno, ko je bilo tole kosilo narejeno, se je tako zelo stemnilo ... in nisem čakal, da bo spet svetlo.  Je bilo treba jest! ;)

 Najina shramba je polna ajdove kaše. Človek bi si mislil, da je ajda ultimativni survivor food ... in prav mogoče je. Nekje sem prebrala, da so ruski vojaki živeli od ajdove kaše in zelja, žal ne vem več, kje in zato nisem čisto prepričana v verodostojnost te informacije, vendar zveni zelo prepričljivo. Ajda vsebuje vse esencialne aminokisline, poleg teh še precej vlaknin, mangana, magnezija, bakra in triptofana. Je čudovita brezglutenska zamenjava za žito, vir beljakovin, pri tem pa še znižuje holesterol. In če vas vse to prav nič ne zanima, vam povem, da je ajda zelo okusna reč. Kot vidim, se vrača na naše krožnike, hvala bogu.

Ko sem pred nekaj leti prvič skupaj vrgla tale recept, se mi je zdel tako fin, da sem si ga zapisala. Seveda brez natančnih količin, in tudi vam jih bom navedla le kot okvirno vodilo. Takrat se mi je zdelo, da je v jedi nekaj tibetanskega. Predstavljala sem si, da na Tibetu pojedo veliko ajde, in da bi bili tamkajšnji menihi veseli te preproste, a okusne jedi, ki te fino pogreje od znotraj. (opomba: to je skoraj povsem enak recept, kot sem ga objavila februarja lani, a jed je izpadla čisto drugače, in meni še boljše ... Zato si ga drznem objaviti še enkrat. Tokrat tudi z bolj natančnimi količinami.)

Ajdova kaša s tofujem in zeljem

Meniška pojedina z ajdovo kašo.

(za dve osebi)
120 g ajdove kaše
voda
ščep soli

2 JŽ olivnega olja
pol čebule, narezane na tanke krhlje
ena majhna cvetača "romanesko", narezana na cvetke
3 nepekoči feferoni, narezani na kolute
2 majhna korenčka, narezana diagonalno
250 g zelja, narezanega na kvadratke
100-150 g tofuja, narezanega na trikotnike
čilijevi kosmiči
2 JŽ sojina omaka
malo vode

Ajdovo kašo skuhaš po navodilih na vrečki (ali kot sem opisala tule).

V litoželezni ponvi na olivnem olju popražiš čebulo, preden porjavi vržeš nanjo tofu in zelenjavo (našteto ali 200-250 g poljubne druge) razen zelja.

Malo pražiš, nato dodaš še zelje.

Preliješ s sojino omako, zaliješ z malo vode (toliko, da pokrije dno) in začiniš s čilijevimi kosmiči (sveže zmletimi).

Kuhaš, dokler se zelje ne zmehča (kakih 7-10 minut). Fino je, če je res mehko, ni pa ga treba ravno razkuhat. Skratka, biti mora masleno mehko in rahlo sladkastega okusa.

Dosoliš, če je treba, in ponudiš z ajdovo kašo.

Mimogrede, ajda je tudi super za prst in za čebele, ampak to so področja, na katera se ne bi spuščala, ker jih ne poznam dovolj. Vsekakor pa bi vas rada spodbudila k uživanju ajde, in to po možnosti slovenske (meni jo je priskrbela tašča).

Levo je bolj fotogenična ajdova kaša z zelenjavo: s papriko in šampinjoni. Desno pa manj fotogenična z zeljem:)

Moj T. ima strašno rad razpredelnice. Ko se pojavi kakšna težava, mu vedno rečem: "A boš naredil razpredelnico?" Naredi pa jih ponavadi takrat, ko mu jaz tega ne predlagam. Jaz namreč nisem najbolj človek razpredelnic, čeprav se trudim razvijat to svojo stran.

Tako je bilo tudi, ko sva nekega dne imela poln hladilnik, praktično prazno denarnico za gospodinjske nakupe in - nič za jest. "Nič, kar bi se ponašalo z imenom hrana," bi zapisal Murakami (čeprav on je to napisal za situacijo, ko sta imela zakonca le malo masla, dve čebuli in par starih keksov - no, pri nama ni bilo tako).

Takrat se je T. odločil, da potrebujeva jedilnik, tako da bova vedno vedela, kaj jesti, v hladilniku bo tisto, kar potrebujeva, in nikoli ne bova metala hrane stran. Razpredelnico je T. poimenoval Hranoplan. Sprva je bilo strašansko težko izpolniti hranoplan (s prigrizki in smoothieji vred!), ampak - kakšno olajšanje! Nič več stanja pred polnim - ali praznim - hladilnikom in tuhtanja, kaj naj vendar skuhava, nič slabe vesti, ko ti zgnije pol kile drage obskurne zelenjave ... Hranoplana se sicer ne drživa kot pijanec plota, ampak bolj tako kot gimnazijec urnika - če nama res ni, potem raje improvizirava (beri: prešpricava kakšno stvar).

"Dost mam kvašenega testa."

Tako sva zadnjič, kdo bi si mislil, prešpricala pico. Na račun ajdove kaše z zelenjavo. Ja, na hranoplanu je bila pica, ampak T. je rekel: "Dost mam tega kvašenega testa."

Vprašala sem, če za delat ali za jest, pa je začudeno rekel: "Za jest."

"A naredim ajdovo kašo?"

"Ajdova kaša bo super."

Pomislila sem se na jed, ki me kdo ve zakaj spominja na Tibet (hm, menda je ajda prišla od tam nekje k nam, pa taka meniška je) - ajdova kaša z zelenjavo in predvsem veliko zelja. Zanimivo je, kako zelo različno ta jed izpade, odvisno pa je predvsem od kvalitete ajde, tofuja in zelja.

sestavine za meniško ajdovo kašo z zelenjavo:

1 skodelica ajdove kaše
2 skodelici vode
ščepec soli
majhen brokoli
2 korenčka
1/4 majhne glave zelja
1 čebula
1 tofu
kokosovo olje (hm, kakšni dve žlici vsega skupaj?)
sojina omaka (po filingu)
kajenski poper/čili in ingver

Ajdovo kašo popražiš, da zadiši, nato zaliješ z vodo. Ko zavre, soliš s ščepcem ali dvema soli. Lahko uporabiš tudi začimbno sol.
Tofu narežeš na kockice, popečeš na olju in zaliješ s sojino omako.
Zelenjavo nasekljaš na poljubno velike koščke, popražiš na kokosovem olju (zelje dodaš čisto na koncu), dodaš sojino omako, čili/kajenski poper in ingver, zaliješ z malce vode in dušiš. Tofu, zelenjavo in ajdovo kašo zmešaš skupaj.