Domač rafaello - kokosove kroglice (recept by Petra Kavšek a.k.a. The Foodie)

• 2 skodelici kokosove moke + nekaj za valjanje kroglic v njej
• 2 skodelici kuhane prosene kaše
• 4 – 6 žlic agavinega sirupa / medu
• 1 žlička vaniljeve paste
• nekaj žlic čokoladno-lešnikovega namaza (jaz ga nisem imela, pa so bile vseeno fenomenalne)

Poznate tiste vice o slončku in miški? Moja mama jih ima najraje, poleg tistih o zajčku, seveda. No, danes sem si enega izmislila sama, pravzaprav se je zgodil v moji kuhinji. Kaj dela slonček na pultu? Je miške, seveda!

Lila se vsak dan, neodvisno od pusta, obleče v princesko, Rdečo kapico, Elso ali Elso Rdečo kapico. Zato sem imela malce težav, da sem jo prepričala, naj bo malo slonček. Ampak, ko sem ji rekla, da je lahko Elly Elephant, je bila pa takoj za štos in je v preobleki uživala! Še posebej, ker je bila lahko
slonček z najljubšo roza oblekico. In potem je plesala in trobila in se elegantno držala - stvari pač, ki jih počnejo slončice, kajne.
Kostumček Oskar&Ellen se je izkazal za zelo praktičnega in strašno pikupnega, in na kožo pisanega malim frajlam, ki ne odstopajo od čisto svojih modnih zapovedi, to je oblekic na petek in svetek (zanimiv članek o tem fenomenu si lahko preberete tukaj). Kapa z ušesi je zelo prilagodljive velikosti, prijetno mehka in nemoteča. Repek pa je strašno luštkan in prav tako nemoteč za otroka. Lila ga je, značilno kreativno, pozneje uporabila tudi kot kravato:)
In kakšne miške si je privoščil tale moj slonček? Brezglutenske, brez jajc in brez mlečnih izdelkov! Zvenelo je kot težka naloga, ko sem primerjala recepte za miške iz taščinih knjig - kupi jajc, jogurt, skuta ... Pa se je izkazalo, da mi spet lahko na pomoč priskočijo banane! Okus teh mišk vam bo morda znan, sploh, če ste poskusili bananin kruh iz moje knjige. Ampak so vseeno čisto čisto drugačne! In res njami. Vsaj, če so vam všeč ajda in banane.

Veganske miške brez glutena 

130 g ajdove moke
1/2 čajne žličke sode
1/2 čajne žličke pecilnega praška
ščep soli
sladkor z vanilijo (če boste uporabili vanilijev jogurt, lahko tega izpustite)
2 majhni zreli banani
1/2 žličke jabolčnega kisa ali limoninega soka
70 ml sojinega jogurta, navadnega ali vanilijevega

olje za cvrtje (jaz sem uporabila kokosovo maščobo, tisto tapoceni, kar celo kocko ... (250g))

sladkor v prahu za posip (po želji)



Banani speštaš z vilicami in dobro zmešaš z jogurtom in kisom ali limono. Ajdovo moko zmešaš z ostalimi suhimi sestavinami in primešaš k bananini zmesi, da se poenotita. Masa je precej gosta, ampak ne sme bit prav trda. No, v takem primeru jo lahko razredčiš s kakšno dodatno žlico jogurta ali rastlinskega mleka. Vse male banane niso isto male, to je bolj umetnost kot znanost;) Masa naj 10 minut odstoji, pokrita, na pultu.

V majhnem loncu razgreješ olje. Ko je zelo vroče, s pomočjo dveh malih žličk vanj nadevaš miške. Z eno žličko zajameš maso, z drugo jo potisneš v vrelo olje. Temperaturo malce znižaš in pečeš, da porjavijo in priplavajo na površje. Ne smejo pa ravno počrneti:) Polagaš na krožnik, obložen s kuhinjskim papirjem, da se odcedijo.

Postrežeš še tople, posute z malo sladkorja v prahu. Ali veliko, če vam pomaga sladkosnedi slonček:)


Oh, če bi tudi vi imeli slončka na pultu ali pa kakšno drugo žverco Oskar&Ellen, se vsekakor odpravite v Silly svet, jaz sem navdušena! (Ta objava je sponzorirana, a mnenje je v celoti moje (in Lilino!).)

Ko sem bila v OŠ, je bilo grozno popularno, da smo si govorili "ostani takšna, kot si" in razne izpeljanke tega. Ne vem, ali je to nekaj, kar se pač počne v OŠ ali pa je bila takrat nemara vsesplošna klima taka, da se je to pač govorilo. Ko sem zapustila OŠ, sem to floskulo slišala manjkrat, in bila sem prav olajšana, ko mi je enkrat ena bejba na kosilu rekla, da ji grejo na živce ljudje, ki so tako obožujoče zadovoljni s tem, kar so - zakaj pa ne bi bilo dobro, da se spremeniš? Nenazadnje smo ljudje bolj nagnjeni k temu, da se spreminjamo na boljše kot na slabše (čeprav to lahko pomeni, da smo za nekoga in do koga slabši, ker se z nami pač tudi odnosi spremenijo).




V zadnjih letih sem večkrat naletela na ravno obratno logiko, češ, nikoli se ne nehamo izboljševat, nikoli ne smeš bit zadovoljen s tem, kakšen si, ker si vedno lahko boljši. Obe logiki je pravzaprav lahko sprejeti, težko pa je iz njiju povleči tisto dobro, kar nosita v sebi. Ker sta formulaciji preveč enostavni in črno beli, se nam zlahka zgodi, da postanemo a) z vsem zadovoljni, leni in naduti, saj smo že dovolj dobri ne glede na vse; b) z vsem nezadvoljni, zlovoljni, deloholiki ali paralizirani od vsega, kar ni tako, kot bi moralo biti.



Šele pred kratkim se mi je posvetilo, kar vas večina najbrž že ve, ampak moram deliti s tisto manjšino, ki ji bo morda moja žarnica nad glavo kaj razsvetlila: obe misli je mogoče pripeljati skupaj in to le z eno tanko vrvico. Ja, res si v redu takšen kakršen si v tem trenutku, takšna, kakršna si bila takrat in takrat, in v redu boš tudi, kakršen koli boš nekoč v prhodnosti. Niso pa vsa tvoja dejanja, besede in misli "v redu", to lahko vedno izboljšaš. Lahko se opravičiš, lahko probaš popravit, predvsem pa lahko spremeniš to, kako misliš, govoriš in deluješ sedaj in v prihodnje. In še vedno velja, da si ti v redu, ker ti nisi vsako tvoje dejanje, beseda in misel. Te pa seveda oblikujejo in na svet vplivajo bolj, kot misliš, zato je prav in celo nujno, da si prizadevaš za čiste misli, prave besede in dobra dejanja. Zdaj moram samo še ugotoviti, kako imeti boljše misli, saj je misel tista, ki vodi vse stvari, ki jih rodi in oblikuje, no, pa saj veste, kaj je rekel Buda.



Po tem premisleku si zaslužimo piškot, kajne? Tile so pravzaprav predelava že znanih keksov, ki so vam bili precej všeč, če me spomin ne vara:)

Lešnikovo-čokoladni veganski keksi brez glutena

2 ČŽ mletih lanenih semen
2 JŽ riževega mleka
1 zrela banana

1 skodelica ajdove moke (okoli 120 g)
2 JŽ pravega kakava
pest praženih in nasekljanih lešnikov
1/2 ČŽ sode bikarbone
1/2 ČŽ pecilnega praška
1/2 ČŽ soli
100 g kokosovega olja*
1/2 skodelice trsnega sladkorja (okoli 100 g)
ščep vanilije v prahu





Mleta lanena semena zmešaš z riževim mlekom in speštano banano in daš na stran.

Vse suhe sestavine zmešaš skupaj, dodaš stopljeno kokosovo olje in vmešaš zgornjo bananino mešanico.

Iz mase oblikuješ večje kekse in jih položiš na s peki papirjem obložen pekač. Naj imajo dovolj prostora, saj se kar razlezejo.

Pečeš 12-15 minut na 180°C. 

* olja lahko uporabiš tudi precej manj, nekje do 50 g.

Kakavovi keksi brez sladkorja.

Po takemle naslovu se človek nemara vpraša, kaj pa je v teh čudežnih keksih. Ja najboljše stvari vendar, kokos, kakav, javorjev sirup ... samo od pisanja sem postala lačna. Ovsene kosmiče iz originalnega recepta sem zamenjala z ajdovo moko, na katero sem, kot veste, navdušena, dodala pa sem še janež, goji jagode in koščke čokolade, kar tako, ker lahko. (so pa čisto odlični tudi v originalni, še bolj preprosti verziji, tako da kar poskusite oboje in še kaj svojega, saj se ponujajo kot preparirano platno)

Recept sem videla pri Karli, prihaja pa iz Sprouted Kitchen (mimogrede, Sarah in Hugh Forte sta izdala čudovito knjigo, ki pa je še nimam na polici, zato skoz vrtim samo ta recept;)). Nad preprostostjo ideje sem bila navdušena, in izkazalo se je, da je zadeva tudi v praksi naravnost čudovita. Aja, pa veganska, brezglutenska in celo brez sladkorja! Sem že povedala?  Za te kekse ne potrebujete nobenih čudnih sestavin (no, mogoče edino javorjevega sirupa nimate ravno vsi doma, ampak tega je vredno kupiti, že samo za granolo), pa še gotovi so zelo hitro. In, kot slišim, prepričajo celo tiste, ki se sicer ne štejejo med zdravo-pecivo-ljubce.

Veganski kakavovo-kokosovi keksi brez glutena in sladkorja

1+1/2 SK (150 g) kokosa (kokosove moke, takšne, kot so jo uporabljale že naše babice)
1/2 SK kakava
1/3 SK ajdove moke
1/2 SK javorjevega sirupa
1/4 SK kokosovega olja, stopljenega
vanilija v prahu, dva ščepca
janež, dva ščepca
cimet, dva ščepca
nekaj goji jagod
par mini koščkov črne čokolade




Kokos, kakav, ajdovo moko, vanilijo, cimet in janež, javorjev sirup in stopljeno kokosovo olje zmešaš skupaj in daš za 20 minut v hladilnik.

Pečico ogreješ na 100 °C.

Oblikuješ majhne kroglice in jih malce potlačiš (ali pa tudi ne), vanje vtisneš košček čokolade ali goji jagodo (ali pa kaj drugega ali pa čisto nič).

Pečeš 20 minut na 100 °C.

Surova ajdova kaša za zajtrk. Plus sadje in arašidovo maslo. Mmmm. Vredno vstajanja:)

kot vidite, obožujem ajdovo kašo in ker je imam tudi polno shrambo, sem kar nekaj časa iskala način, kako bi jo jedla za zajtrk. Iskanja je konec, našla sem popoln recept! Resno, ne vem, kako bi lahko bilo tole boljše! V originalu je stvar začinjena z kardamomom in vanilijo, a meni je ljubše brez tega. Sadje paše gor ravno tisto, ki ga imaš pri roki (ok, edino za lubenico nisem prepričana, ampak zdajle je najbrž itak nimate doma, kaj?), suho tudi, meni pa je zelo všeč kombinacija goji jagod in zlatih rozin. Pravo piko na i pa da, vsa zame, temu zajtrku arašidovo maslo. Vem, vem, da ni surovo, ampak ko je pa TAKO DOBRO! No, če ste na 100% presni, potem uporabite kako presno oreščkasto maslo, sicer pa toplo priporočam arašidovo:)

Ravno, ko je bilo tole kosilo narejeno, se je tako zelo stemnilo ... in nisem čakal, da bo spet svetlo.  Je bilo treba jest! ;)

 Najina shramba je polna ajdove kaše. Človek bi si mislil, da je ajda ultimativni survivor food ... in prav mogoče je. Nekje sem prebrala, da so ruski vojaki živeli od ajdove kaše in zelja, žal ne vem več, kje in zato nisem čisto prepričana v verodostojnost te informacije, vendar zveni zelo prepričljivo. Ajda vsebuje vse esencialne aminokisline, poleg teh še precej vlaknin, mangana, magnezija, bakra in triptofana. Je čudovita brezglutenska zamenjava za žito, vir beljakovin, pri tem pa še znižuje holesterol. In če vas vse to prav nič ne zanima, vam povem, da je ajda zelo okusna reč. Kot vidim, se vrača na naše krožnike, hvala bogu.

Ko sem pred nekaj leti prvič skupaj vrgla tale recept, se mi je zdel tako fin, da sem si ga zapisala. Seveda brez natančnih količin, in tudi vam jih bom navedla le kot okvirno vodilo. Takrat se mi je zdelo, da je v jedi nekaj tibetanskega. Predstavljala sem si, da na Tibetu pojedo veliko ajde, in da bi bili tamkajšnji menihi veseli te preproste, a okusne jedi, ki te fino pogreje od znotraj. (opomba: to je skoraj povsem enak recept, kot sem ga objavila februarja lani, a jed je izpadla čisto drugače, in meni še boljše ... Zato si ga drznem objaviti še enkrat. Tokrat tudi z bolj natančnimi količinami.)

Ajdova kaša s tofujem in zeljem

Meniška pojedina z ajdovo kašo.

(za dve osebi)
120 g ajdove kaše
voda
ščep soli

2 JŽ olivnega olja
pol čebule, narezane na tanke krhlje
ena majhna cvetača "romanesko", narezana na cvetke
3 nepekoči feferoni, narezani na kolute
2 majhna korenčka, narezana diagonalno
250 g zelja, narezanega na kvadratke
100-150 g tofuja, narezanega na trikotnike
čilijevi kosmiči
2 JŽ sojina omaka
malo vode

Ajdovo kašo skuhaš po navodilih na vrečki (ali kot sem opisala tule).

V litoželezni ponvi na olivnem olju popražiš čebulo, preden porjavi vržeš nanjo tofu in zelenjavo (našteto ali 200-250 g poljubne druge) razen zelja.

Malo pražiš, nato dodaš še zelje.

Preliješ s sojino omako, zaliješ z malo vode (toliko, da pokrije dno) in začiniš s čilijevimi kosmiči (sveže zmletimi).

Kuhaš, dokler se zelje ne zmehča (kakih 7-10 minut). Fino je, če je res mehko, ni pa ga treba ravno razkuhat. Skratka, biti mora masleno mehko in rahlo sladkastega okusa.

Dosoliš, če je treba, in ponudiš z ajdovo kašo.

Mimogrede, ajda je tudi super za prst in za čebele, ampak to so področja, na katera se ne bi spuščala, ker jih ne poznam dovolj. Vsekakor pa bi vas rada spodbudila k uživanju ajde, in to po možnosti slovenske (meni jo je priskrbela tašča).

Takoj, ko sem videla recept za ajdove kekse (avtorja knjige The Einkorn Cookbook, ki me zelo mika), sem vedela, da jih moram speči. Ajda je fina, a v obliki keksov je še nisem poskusila, zato sem bila zelo firbčna, kaj se bo iz tega izcimilo. Poleg tega bi takele brezglutenske kekse lahko ponudila tudi prijateljici s celiakijo, vsi si namreč zaslužimo piškote, kajne. Pri teh mi je všeč, da so tako preprosti, brez tistih čudnih xantanov in ne vem česa še. (Verjamem, da je te dodatke fino uporabljat, če vedno pečeš brezglutensko, če pa zgolj občasno, je prav super imet pri roki en tak simpl recept.)

Originalni recept je zahteval eno jajce in en rumenjak, namesto tega sem jaz uporabila banano, laneno seme in chia semena. Za chia semena ste najbrž že vsi slišali. No, T. se je nekaj zmrdoval, ko sem mu (večkrat) predlagala, naj jih namesto jajca zameša v testo za štrudl (štrudl je ena od reči, ki jih vedno pripravlja on), in ker sem bila take volje, sem ga sitno vprašala: "Kaj imaš proti chia semenom? V tistih ajdovih piškotih, ki so se ti zdeli zelo dobri, so bila chia semena, veš?"

"Ampak meni so ti piškoti zelo dobri, ker so rahli in čokoladni, ne zaradi chia semen," me je utišal. Tako, chia semena gor ali dol, piškoti so rahli in čokoladni, specite jih in na kavo povabite prijatelja ali prijateljico, ki navadnih ne sme jesti. Kekse sem, skupaj z mnogimi finimi novimi recepti, vključila tudi v svojo knjigo, ker so vam tako všeč. ;)

Ajdovi keksi s čokolado (veganski, brez glutena)

1 ČŽ mletih lanenih semen
1 ČŽ mletih chia semen
2 JŽ sojinega mleka
1 zrela banana

1 skodelica ajdove moke (okoli 120 g)
1/2 ČŽ sode bikarbone
1/2 ČŽ pecilnega praška
1/2 ČŽ soli
100 g kokosovega olja (ali kombinacija bio masla in kokosovega olja)*
1/2 skodelice trsnega sladkorja (okoli 100 g)
1 vanili sladkor (ali še bolje, vanilija v prahu)
50-90 g temne čokolade, nasekljane na koščke

Mleta semena zmešaš z mlekom in speštano banano in daš na stran.

Vse suhe sestavine (razen čokolade) zmešaš skupaj, dodaš stopljeno kokosovo olje in vmešaš zgornjo bananino mešanico.

Vmešaš čokoladne koščke.

Iz mase oblikuješ približno 8 velikih keksov in jih položiš na s peki papirjem obložen pekač. Naj imajo dovolj prostora, saj se kar razlezejo.

Pečeš 8-10 minut na 180°C.

Takoj, ko se spečejo, so zelo mehki, zato brez panike. Važno je, da imajo zapečen rob. Nekaj minut jih pustiš v pekaču, da se še nekoliko strdijo, nato jih zložiš na mrežico, kjer se bodo ohladili.

*Pozneje sem uporabila manj olja, recimo 50g.