Beseda drobljenec se mi sploh ne zdi primeren prevod crumbla. Drobljenec se namreč reče tudi tisti okusni mešanici drobljenega sejtana in tofuja, in tej to paše. Mislim, da me moti, ker se drobljenec sliši tako, kot da se bo še vedno drobil (tako kot omenjena mešanica), tudi, ko bo pečen. Poleg tega se v SSKJ drobljenec reče nečemu čisto drugemu: to je strojno drobljeno kamenje. Ne ravno apetitlih, kajneda? Zato mu, če ga že moram prevesti, raje rečem nadrobljenec, ker ga enkrat nadrobiš, in potem je njami. In ga moraš jesti z žlico. Ker je sočen. In nič kaj kamnit.

Jagode in rabarbara so odličen par, vse je fino kislo, na to pa je nadrobljeno sladko, hrustljavo piškotasto testo, ki ga v tem receptu naredimo še bolj sladko in mu dodamo dimenzijo mehkobe in topljenja v ustih, za kar gre zasluga nadrobljenim španskim vetrcem, ki že po defoltu pašejo k jagodam. Pa še tako lepo beli so.

Jagodni nadrobljenec z rabarbaro in španskimi vetrci

750 g jagod (lahko zmrznjenih)
400 g rabarbare
50 g agavinega sirupa

70 g moke
70 g ovsenih kosmičev
pol žličke vanilije v prahu ali paketek sladkorja z vanilijo
70 g bio masla/veganske margarine/kokosovega olja, narezano na koščke
ščep soli
5 žlic sladkorja muscovado
pest mandljevih lističev

3-5 španskih vetrcev brez jajc


Pečico nastaviš na 200 °C.

Rabarbaro olupiš in narežeš na tanke koščke.

Pekač velikosti A4 lista namastiš, vanj zvrneš očiščene in oprane jagode in rabarbaro. Vse skupaj preliješ z agavinim sirupom.

V skledi ali na deski zmešaš moko, ovsene kosmiče, sol, sladkor in vanilijo. V to narežeš ali nadrobiš izbrano maščobo, in vse skupaj gneteš toliko časa, da se začne sprijemati in drobiti v velike drobtine. Pomembno je, da je vse "prepojeno" z maščobo, ne sme pa se narediti kepa, ostati morajo drobtine. Dodaš nalistane mandlje.

Piškotaste drobtine razporediš po sadju in daš v pečico.

Pečeš pol ure oz. toliko časa, da se zlato rjavo zapeče. Na gotovo jagodni drobljenec nadrobiš nekaj španskih vetrcev. Če to še ni dovolj dekadentno zate, ponudiš s stepeno sojino smetano ali vanilijevim sladoledom.

Ne vem, koliko je med vami interesentov za jezikoslovne debate, ampak prosim, javite se (če je kje kak)! Kaj se sliši bolj slastno, drobljenec ali nadrobljenec? Najbrž kar crumble, huh? Ali pa vam je morda čisto vseeno, samo da je jagodni in sladek?

Crummmble.

Vegetarijanski, še bolj pa veganski, način življenja marsikdo enači s prijaznostjo, saj je prijazen do živali in okolja, pa tudi do nas samih, ker je povezan z boljšim zdravjem in zavedanjem lastnega telesa. V znamenitem predavanju je Gary Yourofsky dejal, da smo kot otroci vsi doživljali živali kot prijateljice in nam je bilo zelo hudo, če so trpele. Drug primer nas uči, kako odtujeno je naše dojemanje hrane - deklica ni hotela pojesti ulovljene ribe, medtem ko si je za malico najraje izbrala ribje palčke. Tudi jaz si zelo težko predstavljam, predvsem pa pogosto kar pozabim, da je imela vijoličasta krava Milka čisto mogoče povsem vneta vimena.

Korak od odtujenosti h krutosti je tako majhen ...

Prijaznost rešuje življenja živali. In včasih tudi ljudi ... (Poznam optimistično mlado novinarko, ki ji je neki intervjuvanec rekel, da mu je s svojo prijaznostjo rešila življenje, saj je tisti dan, ko ga je poklicala, razmišljal o samomoru.)
Ravno zato bi rada spomnila na prijaznost tudi do ljudi. Morda se vam zdi smešno, da pišem o tem, saj prijaznost vendar učijo vse svetovne religije. Ampak resnično povem vam, da ni odveč, da o tem pišem še sama. Tudi in najprej zase.

Spomnim se militarističnega vegana (ki sedaj to ni več), ki je rekel, da mu je za trpljenje ljudi povsem vseeno. Še zdaleč ni bil osamljen primer človeka, ki živali postavlja tako visoko nad soljudi. Sprašujem se, kakšno mora biti mnenje človeka, ki tako čuti, o samem sebi kot človeku. Mislim si, da izredno nizko, boleče in naravnost sovražno. Ampak kako boš naredil nekaj dobrega za živali, za ljudi in svet, če ne moreš najti v sebi nečesa, kar bi bilo vredno tvoje dobrote, ljubezni in upanja? Od kod boš črpal in kje boš iskal dobroto, ljubezen in upanje v drugem bitju? Jih boš sploh znal prepoznati?

Crumble z rdečim sadjem (brez sladkorja)

Crumble je ena najboljših poletnih sladic, ugotavljam. Ok, sladoled ga morda premaga, ampak če imaš pa oboje dvoje skupaj ... totalna zmaga!

Tale varianta je z jagodičevjem (ribez, kosmulje in maline - maline so žal tiste zmrznjene) in z zrelimi nektarinami - najboljše stvari poleti, ah ...

Dragulji!

sestavine:

500 g do 1 kg mešanega sadja (sladko-kislo jagodičevje + nekaj res sladkega, npr. zrele nektarine, breskve, marelice, ...)
50 g ovsenih kosmičev
50 g mletih mandljev
50 g pirine moke
50 g nasekljanih suhih marelic (fig, datljev, ...)
50 g veganske margarine (narezane na koščke, na sobni temperaturi) ali 5 ČŽ kokosovega olja
vanilija in cimet po okusu
5 JŽ agavinega sirupa
1/4 ČŽ soli




Pečico ogreješ na 180°C. Sadje opereš in po potrebi osmukaš, razkoščičiš ali narežeš. Daš v pomaščen pekač za pite/tarte. Ostale sestavine zmešaš z rokami, da se sprimejo v velike "drobtine", ki jih potem nadrobiš oz. posuješ po sadju. Pečeš 30 minut na 180°C. Postrežeš s poljubnimi količinami najljubšega vanilijevega sladoleda;)

Njami.

Jabolčni crumble.

Danes je zelo teman dan. No, saj ne more biti vedno svetlo. Soba je polna zardevajočih oblakov in puhastih pujskov. Ne, nič opojnih substanc nisem zaužila, ampak o moji brsteči domišljiji in projektu zardevajoči oblak pa več kdaj drugič ...

Nigel Slater je menda rekel, da svet ne potrebuje še enega recepta za jabolčni crumble. Svet mogoče ne, slovenski sladkosnedi pa ja! In kaj je crumble? Nekakšna narobe obrnjena drobljiva pita in je menda pravi restavracijski hit, pravijo Napotnikov Boštjan v možati kuharici. Jaz premalo hodim po restavracijah, da bi imela te podatke, zato sem se o crumbleu podučila šele pred kratkim.

Pri Napotniku so se mi sline pocedile ob zadevi, ki se ji reče crumble s slivami ... Slive, o, slive, kje ste ... No, ko smo že pri slivah: danes sem jedla suhe. V mousse-u. Veganskem. Več o tem tudi prihodnjič ...

Ampak crumble je treba narediti s sadjem, ki je pri roki - po možnosti sezonskim, seveda. Zato sem ga jaz naredila z jabolki. Pa suhimi datlji in brusnicami, ou jea.

sadni del:
cca. 1 kg jabolk
pest datljev
1-2 JŽ trsnega sladkorja (ali agavin sirup)
2 JŽ moke
2 JŽ limoninega soka
1 JŽ žlička cimeta
1/4 ČŽ soli

drobtinčkasti del:
ok. 70 g kosmičev ali mueslijev
100 g polnovredne moke
1/2 ČŽ soli
1 JŽ medu (ali dve agavinega sirupa)
1 pest brusnic
malo vanilije
120 g kokosovega olja

Pekač namažeš s kokosovim oljem.

Pečico nastaviš na 180°C.

Jabolka po potrebi olupiš (če so domača in neškropljena, jih ne lupi), narežeš na majhne kockice. Dateljne narežeš na majhne koščke, dodaš k jabolkom. Zmešaš z moko, žlico sladkorja, limoninim sokom, soljo in cimetom. Razporediš po pekaču.

Kokosovo olje stališ. Vse sestavine za drobtinčkasti del zmešaš skupaj z dvema ročajema kuhalnic, pravi Napotnik, a tudi prsti se dobro obnesejo. Nastati morajo kepice "testa" - drobtine - približno v velikosti grahovega zrna. S tem posuješ jabolka. Jaz nisem imela ovsenih kosmičev, ki se sicer uporabljajo v klasičnem crumble-ju, a sem ga na vsak način hotela narediti, zato sem uporabila kar mueslije (tiste z brusnicami, iz Spara) in je bilo super.

Crumble pečeš na 180°C približno 30 minut. Najboljši je topel, Američani pa s crumblom priporočajo uživanje vanilijevega sladoleda. Mljask!

No, crumble ima tudi svojo pesem ... ampak če bi jo slišala, preden sem ga spekla, ga morda ne bi:/ Ima pa gospa sicer kar fin angleški smisel za humor.