Cvetačni kruh.

Že nekaj časa se napravljam k temu, da bi napisala kakšno recenzijo tudi tukaj. Najbrž me je ustavljal občutek, da bi bilo to nošenje (trenutno edine) službe na blog. Ampak, dragi bralci, zaslužite si jo. Prva kuharska recenzija bo nasekljala in degustirala Napotnikovo Kuhinjo za prave moške, ki sem jo že omenjala tukaj in tukaj.

Kuhinja za prave moške. slika z emka.si.

Kuhinja za prave moške je kljub malce provokatorskemu naslovu čisto fino uporabna tudi za ženske, moške pa bi morala naravnost očarati. Če že ne z naslovom, pa vsaj z naslovno fotko, na kateri je avtor pozicioniran med high-tech pečico in kovček za orodje, poln kuharskih orodij, pardon, pripomočkov. Recepti so razdeljeni po standardnih poglavjih a la Kruhi in kruhki, Žita, kaše in stročnice, Sladkarije itd., ki pa jih okusno prekine nekaj bolj nepričakovanih tem, kot npr. Iz gmajn, gozdov in vrtov ali Z vinom in pivom. Kar daje tej možati kuharici pečat očarljivosti, so moški, ki omenjena poglavja pričenjajo. Napotnik je namreč zbral deset res kul (da ne rečem šarmantnih) moških, ki se s hrano profesionalno ukvarjajo. Njihove s hrano prepletene življenjepise zaznamuje rdeča nit strastne odločitve za pot, po kateri hodijo, in Napotnikovo slikovito izražanje.

Kar naredi te moške šarmantne je, da se suvereno ukvarjajo s tistim, kar jih navdaja s strastjo. Veliko bolj kot njihov preprost in učinkovit recept za šarm se mi zdi pomembno dejstvo, da so se vsi za svojo pot odločili brez misli na profit, ampak iz ljubezni do dobre, zdrave in pristne hrane. Večina se jih poslužuje tradicionalnih metod pridelave oziroma predelave, a običajno z inovativnim pristopom in veliko mero kreativnosti. Upirajo se jim umetna gnojila, pesticidi in aditivi, zagovarjajo uporabo ekoloških surovin visoke kakovosti. Kapo dol in le tako naprej, fantje!

Pridevnik "pravi", ki se pojavlja ob "moškem" bi utegnil koga zmotiti. Nikar. Nikjer nič šovinističnega, samo kup enostavnih, a zanimivih receptov, in lepa mera dobrih fotografij Toma Jeseničnika. Navdušena pa sem nad številnimi duhovitimi ilustracijami Tiborja Kranjca, ki lepo dopolnjujejo - za kuharico - skoraj robat humor Boštjana Napotnika.

Pa še ocena z vege vidika, kar bo zagotovo stalnica mojih kuharskih recenzij:) Vegetarijanskih receptov je v Kuhinji za prave moške kar polovica - to se mi ne zdi slab izkupiček! Kakšnega izmed njih bi se pa najbrž dalo še malce prirediti ...

Recept za cvetačni kruh

Sadni kruh poznamo, a ne? No, jaz ga še nisem spekla, jedla pa že velikokrat. Ampak kaj pa zelenjavni kruh? Poskusila sem le čebulnega in olivnega, če to sploh šteje kot zelenjava. Kaj pa vi, pečete zelenjavne kruhe?

Cvetačni kruhki ali pač nekaj iz moke.

T. se sicer ni strinjal, da bi se temu reklo kruh: ni videti kot kruh, nima okusa kot kruh in ne pripravlja se ga kot kruh ... A Angleži mu rečejo flatbread in v Kuhinji za prave moške se temu reče ploščat nekvašen kruh s pečeno cvetačo, najdete pa ga na strani 72. Jaz sem ga seveda malce priredila (res le malce), in na srečo preverila tudi na spletu, kjer sem našla enega skoraj enakega, ki ga je Elizabeth preizkusila ter ugotovila, da se eksperimentiranje s ponvami brez premaza proti lepljenju ne izplača. Zato jaz nisem uporabila ponve, kot priporoča Napotnik, ampak kar navaden pekač, ki je nekoč imel nalepko non-stick.Oljčno olje da sicer fin okus, ampak za naju ga je bilo kar preveč. Imejte v mislih, da bi znal biti ta kruh s štirimi žlicami olja premasten in recept prilagodite svojemu okusu.

sestavine za cvetačni kruh:
pol orjaške cvetače ali ena običajna
4 JŽ oljčnega olja
350 ml sojinega mleka
250 g pirine moke
1 ČŽ curryja
sol in poper

Zelenjava v kruhu - dve muhi na en mah.

Pečico nastaviš na 200 °C. Cvetačo narežeš na cvetke in vržeš v (okrogel) pekač, soliš in popraš, zaliješ z 1 JŽ oljčnega olja. Pečeš 15 do 20 minut, tu in tam premešaš. Medtem iz sojinega mleka, pirine moke, curryja in nekaj soli zamešaš dokaj tekočo maso. Cvetačo vzameš iz pečice in ohladiš na krožniku; v pekaču, kjer se je pekla, pa razgreješ še preostale 3 JŽ oljčnega olja (paziš, da se ne zažge!). Ohlajeno (ne nujno čisto hladno) cvetačo vmešaš v testo, ki ga vliješ v pekač z vročim oljem. Testo poravnaš z žlico in spet zapreš v pečico in pečeš eno uro. Razrežeš na trikotnike in postrežeš s kako fino spomladansko solato.