Mogoče ste dobili vtis, da jaz pri hrani ne goljufam. No, to ni res. Čeprav mi večina že pripravljenih jedi ni všeč, pa z veseljem sežem po mešanici za falafel, tisti od Alnature (DM). Sem sicer že naredila falafel from scratch, ampak je bilo še kar packasto, pa nič bistveno boljše. Zato je pripravljena mešanica, ki jo samo zmešaš z vodo in oblikuješ v kroglice-polpetke, zame prav super opcija. Tokrat sem se prav potrudila in poiskala, kaj jesti s falaflom. Poleg pita kruha, zelenjave in tabulija (o prvem in zadnjem kdaj drugič) so izkušeni falaflojedci omenjali še pilaf, jed z rižem in začimbami, in toum, neke vrste česnova majoneza, bi rekla. 

Variant pilafa je o-g-r-o-m-n-o in nad mojo super poenostavljeno bi se pravi poznavalci gotovo zgražali, a meni je bila izredno okusna. Bom pa še raziskovala to področje;)

(za 3-4 osebe)

2 majhni skodelici riža

3-4 skodelice vode 

2 ščepca soli

2 JŽ olivnega/kokosovega olja 

1 ČŽ sladkorja

1 majhna čebula, nasekljana

 večji korenček, narezan na tanke palčke ali grobo nariban

2 pesti mandljev

1 pest pistacij

1 pest rozin

cimet

kardamom

zvezdasti janež

Basmati riž skuhaš kot ponavadi (jaz dam 1 del riža in 1,5-2 dela vode, dam na velik plin, ko zavre, dam na najmanjši plin, solim in pokrijem. Kuham, dokler vsa voda ne izhlapi, potem odstavim in pustim posodo še 10 minut pokrito). 

Mandlje in pistacije nasekljaš in popražiš.

Čebulo v veliki ponvi popražiš na olju, da postekleni. Potrosiš z žličko sladkorja in dodaš korenček, pražiš par minut, da se korenček malo zmehča, nato dodaš rozine in začimbe. Pražiš še kaki 2 minuti, potem dodaš riž, dobro premešaš in zaliješ z malce vode/juhe, le toliko, da se riž ne prime (recimo pol deci, po potrebi dodaš še malo). Pokriješ in kuhaš kakih 5 minut. Poskusiš, po želji soliš in začiniš.

Posuješ z nasekljanimi praženimi mandlji in pistacijami.

Zadnje čase naletavam na negativna mnenja o česnu; prebrala sem že, da naj bi imel "nižje energije", kar koli že to pomeni, in, da naj bi (naravni antibiotik) škodil prebavi, kot antibiotiki, ki vam jih predpiše zdravnik. Osebno to težko verjamem, ker me česnova juha ali česen na pici ali tale česnova majoneza prav razveseli in poživi. 

Na Nizozemskem sem s falafli vedno jedla pita kruh, solato in "česnovo majonezo", ki je res super stvar. Čeprav nisem nikoli delala majoneze ali česa podobnega, sem se kar lotila tele česnove omakice, pa je kar ratala, čeprav sem recept nekako ... ignorirala. Dejansko sem najprej poskusila z možnarjem, ampak ni šlo nikamor, zato sem zgoljufala in šla po palični mešalnik, kar priporočam tudi vam (ali pač multipraktik, blender ...).

Ideja je, da česen zdrobiš, dodaš sol, in po žličkah dodajaš olivno olje in limonin sok. Delala sem po tem receptu (količine čisto ok, mogoče preveč limone, in uporabite mikser, razen če ste profi v možnarjih), le da sem na koncu uporabila dvakrat toliko česna (ali še več). Meni se je zdelo, da je česna premalo, ker mi ni kapnilo, da se kremasta tekstura zgodi zaradi emulzifikacije, ne zaradi količine česna. ;) Rezultat je bila nekoliko manj gosta omaka (ali pa tudi ne), a zelooo česnasta. Ampak meni je to všeč (Tadeju tudi). Bom pa naslednjič naredila vse tako, kot je treba in je na dolgo in široko napisano v tem odličnem postu, ki sem ga takrat spregledala ali pa se mi ga ni dalo brati, ahem. Toplo priporočam v branje (količine v receptu pa so kar velike).