Ok, borovnice niso jesensko sadje, ne? So pa jesenske druge stvari v tem krasnem smoothieju: zrele, zrele hruške in ingver. Pogojno tudi orehovo olje. Ki je tu zaradi omega-3, tako kot laneno. Namesto tega bi lahko uporabila tudi konopljino olje. Čeprav ne vem, kako je v resnici z absorpcijo, še posebej v primeru, da olje kombiniraš s sadjem. Je pa zagotovo viden pozitiven vpliv na okus oz. teksturo, smoothie je z žličko zdravega olja bolj kremast. Pivski kvas pa je tu zaradi vitamina B, mogoče tudi več njih, ne spomnim se. Olje in kvas lahko izpustite, če ne čutite potrebe po omenjenih zadevah, nikakor pa ne izpustite borovnic, hruške in ingverja (razen če boste naredili en čisto drug smoothie. itak)! ;)

Borovničev smoothie z ingverjem

(za eno osebo)
4 JŽ zmrznjenih borovnic
1 zrela hruška
2 dcl sojinega mleka
1 ČŽ akacijevega medu
pol ČŽ orehovega olja
pol ČŽ lanenega olja
pol ČŽ pivskega kvasa
ingver v prahu

Vse skupaj zmiksaš v lep smoothie.


In še en glasbeni posladek, nad katerim me je navdušila prijateljica P. Dež! Grom! Wow.

Hruškova pita za Valentinovo.

Kar nekaj moških poznam, ki ne marajo Valentinovega. Ker je to kapitalistično s****e. Indeed.

14. februar je postal dan sv. Valentina - no, Valentinov, saj je bilo svetnikov s tem imenom več - nekje konec 5. stoletja n.š.. Nihče od njih ni bil povezan z romantično ali erotično ljubeznijo - bili so vendar svetniki:) Legenda o Valentinu, ki se je uprl Klavdijevem zakonu in kljub njemu poročal mlade može (ki naj bi po zakonu ostali samski - bojevniki) - Make love not war;), se je razvila pozneje. Še prej, pri Rimljanih in Grkih, pa je bil februarski čas povezan s poroko in plodnostjo.

Kdaj se je praznik svetega Valentina začel povezovati z ljubeznijo? Draga wikipedija pravi, da v času Geoffreya Chaucerja, ki je napisal: "For this was on seynt Volantynys day/Whan euery bryd comyth there to chese his make." Če kdo ne ve, Chaucer je srednjeveški pesnik. Ah, Chaucer, zgodnji kapitalist ... Najstarejši pravi valentinov verz pa naj bi bil: "Je suis desja d'amour tanné/Ma tres doulce Valentinée..." Charlesa d'Orleansa iz 15. stoletja.


Bi se res odpovedali prazniku ljubezni, ker v trgovini pač prodajajo čokolado v obliki srčkov?

Da bi bila res anti-potrošniška, sem za valentinovo darilce mojemu T. ponucala le stvari, ki sem jih že imela doma. In so bile užitne vrste. Tako je nastala tale čudovita hruškova pita.

za "testo"
- 250 g prosene kaše
- 3/4 litra sojinega mleka z okusom vanilije
- 1/4 žličke soli
- žlica masla (ali kokosovega olja)

za nadev
- 5 hrušk
- 2 JŽ masla
- 2 JŽ rjavega sladkorja
- 4 stroki kardamoma
- sok pol limone

Hruškova pita.

Mleko s soljo zavreš, vanj vsuješ oprano proseno kašo. Ko je kuhana, vmešaš žlico masla. Proseno kašo predeneš v model za tart - jaz sem naredila zelo tanko dno, zato mi je precej prosene kaše ostalo (čisto fina malica:)). Dobro potlačiš z ovlaženo žlico.

4 hruške olupiš in narežeš na tanke krhlje. Na maslu (kokosovem olju) raztopiš sladkor (ne bo se ravno zares raztopil, vsaj ne zelo hitro), dodaš kardamomova semena in hruške. Pokapaš z limoninim sokom. Podušiš, da se hruške malo omehčajo in prepojijo z vonjem kardamoma (kakih 5 minut). Hruške naložiš na proseno dno, sproti odstranjuješ kardamomova semena. S tekočino, ki ostane v ponvi, zaliješ hruške. Iz pete, neolupljene, hruške izrežeš poljubno število srčkov. Pita naj malo odstoji, postrežeš pa jo z malce smetane ali vanilijevim sladoledom.