O svoji zasvojenosti s hrustljavimi muesliji sem že pisala. Vse granole, ki sem jih do sedaj naredila, so odlično nadomestilo za tiste zasvojljive in zelo nenaravne mueslije, ampak nobena se jim po okusu ne približa tako kot tale, saj so v njej jagode, in to suhe. Oh, kako slastne in kako rožnate! Komaj sem uspela posneti fotografije, saj sta bili zraven dve škratinji, ki sta mi ves čas stegovali roke pred objektiv in kradli granolo kot dva hrčka. Mislim, da se splača narediti dvojno dozo, še posebej, če ne živite sami!

Hrustljavi muesli ali granola z jagodami

200 g ovsenih kosmičev
2 ščepa soli
100 g sončničnih semen
50 g kokosovega čipsa Veganz
10-15 g suhih jagod Nussyy
50 g kokosovega olja Veganz
nastrgana lupina ene bio limone
Sok pol limone
60 ml javorjevega ali riževega sirupa Veganz



Suhe sestavine razen jagod streseš v skledo. V lončku na malem ognju stalimo kokosovo olje in previdno dodaš sirup in limonin sok. Tekočo mešanico zliješ k suhim sestavinam in dobro premešaš. Pečeš na 150 °C okoli 40 minut, vmes večkrat premešaš. Na ohlajeno granolo s prsti zdrobiš sušene jagode. Spraviš v dozo ali steklen kozarec s pokrovom. Najboljša je čisto sveža, kar iz kozarca, ali pa zalita z rastlinskim napitkom.

Objava je nastala v sodelovanju s Sparom, navdušenje pa je seveda čisto in samo moje (oz. vseh družinskih članov.)

Če me poznate, že veste, da padam na čaj in čajanke. Čeprav to ne pomeni, da imam kaj proti kavi, brunchu in kultiviranim piknikom. Jap, pri piknikih se pokaže moj pravi snobovski jaz ... Ampak o tem, kdaj drugič;) Danes pijemo čaj, jemo piškote in pito. Ker je vsaka skrb ob čaju in piškotih veliko manjša ... Tokratno čajanko sem pripravila po navdihu iz spletne trgovine z darili 1001 dar.
Čajank je čisto premalo! Za svoj baby shower sem si zaželela čajanko in punci sta mi jo pripravili v stilu: z rožami, kapkejki, čokoladnim tartom, tremi vrstami čaja, obloženimi kruhki ... Čajanke so res fine za druženja, ko ne želiš, da alkohol prevlada. (Še vedno pa lahko imaš kakšno steklenico ruma pri roki). Pa poglejmo, kaj so elementi prav čajanke.

Kako pripraviti čajanko

1. Čaj

No, čajanka brez čaja bi bila precej žalosten dogodek. Fino je, če sta čaja vsaj dva: črni in zeleni, na primer. Nič pa ni narobe z belim čajem, oolongom, roiboosom, sadnimi in zeliščnimi čaji. Ponudiš lahko tudi limonado in celo koktajle.
Tokrat sem pripravila beli čaj z okusom vrtnice iz trgovine 1001 dar. Ker je tako pomladanski, da je veselje! Vsakič, ko ga pripravljam, vtaknem nos globoko v škatlo in vdihnem ... ah, pomlad, vrtnice in čisti užitek!

2. Hrana

Sendvički oz. obloženi kruhki so super, ampak za čisto vskadanje popoldanske čajanke, ki jih zahtevajo otroci (vsaj moja starejša hčerka), so sladkarije čisto dovolj. Piškoti so seveda nujni (za namakanje v čaj, seveda!), fini pa so tudi kakšni kolači, ajdov bananin kruh iz moje knjige, pite, tarti in sconi.

V 1001 daru sem si izbrala piškotke z earl greyem. Priznam, da je imela pri tem veliko vlogo embalaža - modra vzorčasta škatlica je lepa za v vitrino! In kar predstavljala sem si, da mi bo prišla prav za kakšne domače zeliščne čaje. Pričakovala sem okusne, morda malo presladke kekse, a ob prvem grižljaju sem kar zaprla oči. Prva beseda, ki mi je prišla na misel ob tem keksu, ki se je topil v ustih in jih polnil z ravno prav močno aromo bergamotke in črnega čaja, je bila: "božansko". T. je rekel, da so "strašno dobri", Lumpika (zdaj bom starejšo hčerko tako imenovala) pa je bila razočarana, da jih je tako hitro zmanjkalo ... Škatla pa je tako lepa, da jo bom definitivno obdržala.

3. Dekoracija

Imam novo obsesijo, veste, in reče se ji Outlander! Bi še kdo rad šel v Lallybroch? Serijo mi je priporočila prijateljica, s katero si deliva okus za štorije, in ko sem jo zagledala na Netflixu, sem jo morala seveda takoj preverit. Oh, in zdaj sem čisto noter padla ... Tako, da razmišljam o tem, da bi kupila šalco z napisom Sassenach ali Take me home to Lallybroch ali Dinna fash ... Joj prejoj. No, vsaj nisem tako daleč, da bi si hotela kupit medvedka s Clairino poročno obleko;))) Anyway, serija se začne, ko Claire prešine spoznanje, da še nikjer ni živela dovolj dolgo, da bi imela v lasti vazo. No, jaz imam nekaj vaz, in vse sem si kupila sama. Kar je hecno, saj je vaza res kul darilo, ampak se nihče ni spomnil, da bi si jaz, ki obožujem rože, lahko želela vazo.
Tudi tale prekrasna, velika vaza je prišla iz istega naslova kot čaj in piškotki. Namenjena je sicer tulipanom, ampak jaz sem vanjo dala narcise, ker jih je bilo vse polno okoli hiše. Hecno, kako nikakor ne grejo vsake rože v vsako vazo. Pravzaprav imam že dolgo v planu naučiti se kaj o teoriji šopkarjenja. Zanimivo se sliši tale knjiga. Morda še kdo priporoča kakšno? Če vas je zamikal noro rožičast predpasnik, ki ga nosim, ga poiščite tukaj (zdaj ga ni več, je pa tale).


4. Družba

Čisto sam pač ne moreš imeti čajanke - temu se reče, da piješ čaj, ne pa da imaš čajanko. Zadnje čase prirejam čajanke le za otroke in domače, a ni boljšega, kot čajanka s prijateljicami, recimo za kak baby shower, rojstni dan ali pa za dekliščino brez alkohola (ali z manjšim poudarkom na njem, ahem).

Ponarejena francoska jagodna pita

 

Beseda drobljenec se mi sploh ne zdi primeren prevod crumbla. Drobljenec se namreč reče tudi tisti okusni mešanici drobljenega sejtana in tofuja, in tej to paše. Mislim, da me moti, ker se drobljenec sliši tako, kot da se bo še vedno drobil (tako kot omenjena mešanica), tudi, ko bo pečen. Poleg tega se v SSKJ drobljenec reče nečemu čisto drugemu: to je strojno drobljeno kamenje. Ne ravno apetitlih, kajneda? Zato mu, če ga že moram prevesti, raje rečem nadrobljenec, ker ga enkrat nadrobiš, in potem je njami. In ga moraš jesti z žlico. Ker je sočen. In nič kaj kamnit.

Jagode in rabarbara so odličen par, vse je fino kislo, na to pa je nadrobljeno sladko, hrustljavo piškotasto testo, ki ga v tem receptu naredimo še bolj sladko in mu dodamo dimenzijo mehkobe in topljenja v ustih, za kar gre zasluga nadrobljenim španskim vetrcem, ki že po defoltu pašejo k jagodam. Pa še tako lepo beli so.

Jagodni nadrobljenec z rabarbaro in španskimi vetrci

750 g jagod (lahko zmrznjenih)
400 g rabarbare
50 g agavinega sirupa

70 g moke
70 g ovsenih kosmičev
pol žličke vanilije v prahu ali paketek sladkorja z vanilijo
70 g bio masla/veganske margarine/kokosovega olja, narezano na koščke
ščep soli
5 žlic sladkorja muscovado
pest mandljevih lističev

3-5 španskih vetrcev brez jajc


Pečico nastaviš na 200 °C.

Rabarbaro olupiš in narežeš na tanke koščke.

Pekač velikosti A4 lista namastiš, vanj zvrneš očiščene in oprane jagode in rabarbaro. Vse skupaj preliješ z agavinim sirupom.

V skledi ali na deski zmešaš moko, ovsene kosmiče, sol, sladkor in vanilijo. V to narežeš ali nadrobiš izbrano maščobo, in vse skupaj gneteš toliko časa, da se začne sprijemati in drobiti v velike drobtine. Pomembno je, da je vse "prepojeno" z maščobo, ne sme pa se narediti kepa, ostati morajo drobtine. Dodaš nalistane mandlje.

Piškotaste drobtine razporediš po sadju in daš v pečico.

Pečeš pol ure oz. toliko časa, da se zlato rjavo zapeče. Na gotovo jagodni drobljenec nadrobiš nekaj španskih vetrcev. Če to še ni dovolj dekadentno zate, ponudiš s stepeno sojino smetano ali vanilijevim sladoledom.

Ne vem, koliko je med vami interesentov za jezikoslovne debate, ampak prosim, javite se (če je kje kak)! Kaj se sliši bolj slastno, drobljenec ali nadrobljenec? Najbrž kar crumble, huh? Ali pa vam je morda čisto vseeno, samo da je jagodni in sladek?

Čudoviti jagodni smoothie z meto.

Danes imam po dolgem času spet sadni dan, da si malo spočijem od misli na hrano:) Kljub vsemu pa sem golo sadje zblendala v oh in sploh obliko - jagodni smoothie. Če vidim skupaj besedi "jagodni" in "smoothie" ne morem pomisliti na nič drugega kot "odlično!", a tale jagodni smoothie presega tudi to šolsko oznako. Datlji so razkošno sladki, jagode naredijo svojo čarovnijo in z banano je vse bolj gladko. Meta pa temu smoothieju doda svežino in eleganco.

Recept za božanski jagodni smoothie z meto

sestavine za 4 srednje velike kozarce

cca. 250 g jagod
1 banana
7 datljev
3 skodelice vode
nekaj lističev sveže mete

Datlje za nekaj ur (ali čez noč) namočiš. Vse sestavine in vodo, v kateri so se namakali datlji, vržeš v blender in blendaš do gladkega. Naliješ v seksi kozarce, kot so recimo tile na sliki, ki sem jih dobila od očeta za božič.

Jagodni tiramisu. Kičasto.

Najbrž sem že kdaj težila o tem, kako je treba in fino jesti sezonsko, a ne? No, besed ne vzamem nazaj, a jagodam se v veliki poceni trgovini nisem mogla upreti, pa čeprav so iz Španije in niti ne kaj prida ekološko pridelane ... Kljub temu so bile dišeče, sladke in sploh njami.

Sladice z jagodami so se mi vedno zdele najbolj kičaste. Pa tudi najbolj vabljive, a jih mama ni hotela narediti, češ, da je to uničevanje sadja, ki je dobro že samo po sebi. Kar je tudi res, vsaj drugi del. A jagodam res ne škodiš preveč, če jih posuješ z malce rjavega sladkorja, združiš s savojskimi keksi in sojino smetano ...

Zdaj vem, da za kičaste fotke jagodnih sladic niso krivi pocukrani fotografi. Jagode to naredijo sladicam (in fotki). Tako nesramno rdeče so, za povrhu pa imajo še kontrastno zelen listič... In če se pomešajo s čim belim, to postane - by the book - roza.

En zelo simpl recept za jagodni tiramisu

(za 2 osebi)
250 g jagod
ena vrečka savojskih keksov (tako se po slovensko reče savoiardom, sem se naučila v eni trgovini)
125 ml sojine smetane (ali pač navadne)
1 JŽ rjavega sladkorja (ali agavinega sirupa)

Jagode (razen ene, za okras) opereš, odstraniš peclje in listke, narežeš in potrosiš s sladkorjem. Čakaš, da spustijo sok. Medtem stepeš smetano (ki ji dodaš nekaj sladkorja ali pa ne, pač po okusu). Vzameš dva desertna (ali vinska) kozarca in v vsakega nalomiš po en savojski keks. Na to naložiš eno dobro žlico jagod in malo zaliješ z njihovim sokom. Po želji premešaš, da se vse dobro prepoji. Na to naložiš žlico smetane, spet nadrobiš keks in nanj vržeš zvrhano žlico jagod (ali še malo več). Zaključiš s plastjo smetane. Za nekaj ur postaviš v hladilnik. Preden postrežeš, okrasiš z na pol prerezano jagodo.

Jagodni tiramisu. Bez muke:)