Kari s čičeriko.

Nekoč sem mislila, da je kari tisto, kar vsebuje curry prah (kar tisti od Droge), potem, da je to vsaka jed, ki vsebuje curry pasto in kokosovo mleko, sedaj pa vem, da tudi to ni potrebno. Da je nekaj kari, mora samo vsebovati eno mešanico začimb, med katerimi naj bo tudi čili ali kajenski poper. Kar se ostalega tiče, pa je lahko zelenjavni ali s čimer koli drugim, "tekoč" ali "suh" ...

Čičerikin karije zelo enostaven za pripravo. Še posebej, če imate pri roki že skuhano čičeriko ali celo "čičeriko za nujne primere", torej tako v konzervi:) Tale je prav dobra (hm, celo boljša od marsikatere, ki jo po noči namakanja in dveh urah kuhanja pripraviš doma...). In vse ostale sestavine so tako enostavne, da vam najverjetneje ne bo treba niti do trgovine. V receptu, ki sem ga našla v živo zeleni knjigi Vegetarijanske jedi: Recepti, ki se jim ni moč upreti, je po defoltu uporabljeno rastlinsko olje, a sem ga poskusila tudi z bio maslom, in je bil še bolj okusen. Po želji torej.

Kari s čičeriko

(za 2 osebi)
konzerva čičerike
1 krompir
3 JŽ bio masla/kokosovega ali oljčnega olja
1 čebula
1 čž naribanega ingverja
1/2 ČŽ orientalske kumine
1/2 ČŽ mletega koriandra
2 stroka česna, stisnjena ali nasekljana
1 feferon (lahko tudi vložen)
čili/kajenski poper po okusu
sol
1 dcl vode
limonini krhlji in svež koriander/peteršilj


Krompir narežeš na kocke.

Čičeriko odcediš in spereš pod tekočo vodo.

Čebulo olupiš in narežeš na obroče ali krhlje, popražiš na maslu ali olju. Soliš.

Zmanjšaš ogenj, dodaš začimbe in malo popražiš.

Doliješ vodo, dodaš na kocke narezan krompir in čičeriko, pokriješ in kuhaš dokler se krompir ne zmehča (kakih 7 minut). Vmes večkrat preveriš, če ni slučajno vsa voda povrela in jo po potrebi doliješ. Poskusiš, in po okusu dosoliš.

Po želji čičerikin kari pokapaš z limonovim sokom in okrasiš z listi koriandra. Meni je boljši brez limone, koriandrovih listov (za razliko od semen) pa sploh ne maram, zato sem raje uporabila peteršilj. Postrežeš s krhlji limone in (ponavadi) z rižem kot prilogo. Midva sva imela za prilogo precej neortodoksne koroške ajdove povitnike, super pašejo:)

Nekaj bom priznala. Zadnje čase se mi sploh ne kuha. Res. Gledam vse te čudovite bloge in me pri redko kateri stvari zamika, da bi jo poskusila, kaj šele skuhala. Najraje bi živela kar od pomaranč in čokolešnika. Pomaranč pojem toliko, da me začnejo bolet zobje od kislega. Čisto zares! Danes sem recimo pojedla deset kosov sadja (nekaj sem ga pravzaprav tudi popila, no), za zajtrk, malico in kar tako, ker pač zgleda slastno. In bi ga še več, če me ne bi že boleli zobje:)

Koroška jesen ...

Ker pa T. ne bi bil preveč zadovoljen s pomaranče-čokolešnik jedilnikom (in ker je tudi meni jasno, da to ni uravnotežena prehrana), pač tudi kaj skuham/spečem. In ko se mi res ne da, je to recimo krompir v pečici (kar z olupkom, saj je bio in dober in menda tudi zdrav), zraven pa skleda solate. Kaj pa vi skuhate, ko se vam ne da kuhat?

... in istrska jesen ...

Kadar pa se mi da vsaj malo kuhat, naredim kak curry. Ponavadi je curry s kokosovim mlekom (absolutno njami), ampak tale je s paradižnikom, kar zna biti priročno, saj kokosovo mleko ne pade kar z vsakega drevesa (za razliko od paradižnika, seveda). Vanj pa je romala tudi buča, oh, buča, ki je že vso jesen glavna zvezda kuharskih blogov (zdaj jo bodo začeli izrivati božični keksi, normalno), jaz pa jo tako grdo ignoriram. Ideja ni moja, pobrala sem jo od Skinny Bitches. Če kdo razmišlja o nakupu te kuharske knjige, jo lahko priporočam, saj je v njej več receptov, ki so resnično enostavni in dobri, kot se morda zdi na prvi pogled.

Če imate radi kislo-sladko-pekoče kombinacije, je tole prava stvar za vas.

Curry z bučo in krompirjem

1 JŽ kokosovega olja
pol čebule
1 strok česna
200 g nasekljanega paradižnika iz konzerve
1-1,5 dcl jušne osnove
1 JŽ curry paste (ali mešanica kumine, koriandra, kurkume, kajenskega popra, cimeta in klinčkov)
220 g krompirja
pol manjše Hokkaido buče
1/2-1 JŽ limoninega soka
svež peteršilj ali koriander

za zraven: rjav basmati riž


Na vročem kokosovem olju pražiš čebulo; ko se zmehča, dodaš še česen in pražiš cca. 1 minuto. Dodaš paradižnik in jušno osnovo, v kateri že prej raztopiš žlico curry paste. Posoliš z zajetnim ščepcem soli. Ko zavre, dodaš na kockice narezano bučo in krompir. Počakaš, da zavre, nato zmanjšaš ogenj in kuhaš, dokler se buča in, še pomembneje, krompir, ne zmehča (15-20 minut). Poskusiš omako, če je dovolj slana in po potrebi dosoliš. Dodaš limonin sok po okusu in postrežeš okrašeno s svežim nasekljanim peteršiljem ali koriandrom, z rižem kot prilogo.

Čez dan imam enih 100 idej, kaj bi napisala na blog, ko pa sedem zraven, mi pride na misel le "Sem že omenila, da imam zelo rada mačke?" ali kaj podobnega. No, danes bom z vami delila svojo glasbeno inspiracijo ali kako naj temu rečem. Same babe. In to res hude. Delajo mi družbo bolj pri slikanju, klikanju in likanju, kot pa pri kuhi. Dobro družbo, moram rečt. Novo odkritje zame (ja, vedno sem par let za pop časom) je Adele, čudovita, mlada, edinstvena Britanka. Nekateri, bolj kompetentni od mene v glasbeni presoji, pravijo, da je slaba kopija Amy Winehouse. Jaz se bolj strinjam s tistimi drugimi, ki pravijo, da se je ne da z ničimer primerjati. In da zna čustva izraziti tako, da se v njih lahko vsakdo prepozna. No, mene je dobila:)

Muc.

Potem je tu še en kup drugih luštnih frufrujastih Angležinj, s katerimi bi z veseljem posedala na čaju (kaj čem, fine so, ampak najbrž nimajo časa:)): Kate Nash (ki je tako luštna in duhovita!), Lilly Allen (ki je prisrčna in predrzna in ima oči in nasmeh kot moja prijateljica A) in seveda Florence+The Machine (z neverjetnimi besedili in nečim magičnim all around). Pa Nizozemka Caro Emerald, ampak ne vedno. Beat je ubijalski, imidž tudi, besedila so tista, ki bi se jih dalo izpiliti.

Ne smem pozabiti na Alicio Keys, wow. Pa Melody Gardot, njena besedila dobijo čisto drug pomen, ko se podučiš, da je pred leti v nesreči skoraj izgubila življenje, dobila pa je nepopustljive bolečine, ki jih premaguje prav z glasbo in - makrobiotičnim kuhanjem (kar me spomni na Heather Mills, ste prebrali intervju z njo? Neverjetna osebnost, res!).

Moja vedno najljubša pa je Nina Simone, ki je v izražanju čustev neprekosljiva. Ma v vsakem komadu se lahko najdem! Največja carica.

No, zdaj pa k hrani!

Čili.

Recept za kari s tofujem

Včeraj sem prvič naredila pravcati kari, danes pa čili. Kari definitivno zmaga. Ko sem ga prvič poskusila v Da Bu Di, sem ga hotela poustvariti doma, nisem pa šla preverjat receptov. Namesto kokosovega mleka sem uporabila riževo, namesto limonske trave kar limono, in namesto curry paste Drogin curry prah. Pa je bilo zelo dobro, pravzaprav:) Recept je prirejen po dobro znani knjigi Heidi Swanson, Super Natural Every Day.

Kari s tofujem. Fotka ni nevemkaj, ampak veste kaj, tudi Heidi nima fotke karija v svoji lepi, fotk polni knjigi. Bržčas to ni ena od fotogeničnih jedi.

sestavine za kari s tofujem (za 2 osebi):
1 JŽ kokosovega olja
pol čebule
1 bučka
1 korenček
100 g šampinjonov
1 Ž curry paste
80 ml kokosovega mleka
100 g tofuja
malo vode (kakšne četrt čajne skodelice)
sol

Čebulo nasekljaš, zelenjavo narežeš na tanke rezine/palčke/kockice. Tofu narežeš na kockice. Olje segreješ, dodaš čebulo in korenček, čez nekaj minut še bučko. Posoliš (en dober ščepec, recimo).

Curry pasto zmešaš s kokosovim mlekom in s tem zaliješ zelenjavo. Dobro premešaš in dodaš šampinjone ter tofu. Pokriješ in kuhaš nekaj inut, da se vse skupaj dobro segreje. Sedaj še malo zaliješ z vodo in poskusiš (pihaj! nočeš si opečt brbončic, ki jih čaka super kari!), če je dovolj slano. Heidi svetuje, da postopoma dodajaš sol, dokler zadeva ne dobi pravega okusa ali lepše: "until the flavors in the curry really pop." Postrežeš z rižem (najraje tajskim, ampak tudi italijanski se je zelo dobro obnesel:)).