Uglašena kuhinja: kruh

Domač bel puhast kruh za tramezzine (ali mini štručke)

Zadnjič sem v knjigi o bučah in vseh njihovih sorodnicah videla recept za tramezzin s kumaricami (ga delim v kratkem), pri katerem sem se začela spraševati, ali bi se dalo kruh za tramezzine narediti doma, kajti v trgovini ga je prvič težko najti (vsaj tu), poleg tega pa je itak poln strašnih emulgatorjev, ki grizejo (podobni aligatorjem). Izkazalo se je, da se kruh za tramezzine da speči doma, in tudi, da je recept uporaben še za druge oblike, na primer tele štručke, ki me spominjajo na istrske bobole.

Mehka, gosta struktura tega kruha torej ni posledica emulgatorjev, ampak nastane iz čisto vsakdanjih sestavin, ki jih imate po vsej verjetnosti že doma, saj si kaj bolj osnovnega težko zamislim: moka, kvas, sladkor, sol, sojino mleko in kokosobo olje ali bio maslo.

Otroci takle kruh seveda obožujejo, in pri nas je to le poslastica, tako kot v starih časih, ko so si otroci želeli belega kruha. ;) Za otroke je zmagala kombinacija z jostino marmelado, zame je bil krasen tudi v zgoraj omenjenem sendviču ... Bobole pa so preprosto malce bolj fotogenične. ;)

Doma narejen kruh za tramezzine ali mini štručke

750 g bele moke

2 žlici suhega kvasa

4 žličke sladkorja

1 žlička soli

250 ml mlačnega sojinega mleka

250 ml mlačne vode

80 g bio masla ali kokosovega olja

2 pravokotna pekača namažeš s kokosovim oljem in pomokaš.

V mlačni vodi raztopiš sladkor in primešaš kvas, pustiš stati 10 minut.

V veliko skledo odmeriš moko, primešaš sol.

V malem lončku stališ maslo, priliješ sojino mleko in preveriš temperaturo. Če ni pretoplo, priliješ kvascu. Vse skupaj priliješ moki in dobro premešaš. Mesiš ročno 10 minut ali 5 minut v mešalniku.

Razdeliš v 2 pomaščena in pomokana pravokotna pekača in pokriješ. Vzhaja naj skoraj do roba. Pečeš 40 minut na 200 °C.

Za štručke razdeliš testo na 2 dela, od teh pa vsakega na 6 ali 8 delov, iz vsakega oblikuješ najprej kroglico, nato valj, ki ga položiš v pomaščen pekač, tako da gladka stran gleda navzgor. Ko je vzhajano (po 30-40 minuttah ali kaj takega), pomažeš z mešanico sojinega mleka in nekaj kapljicami olja in pečeš na 200 °C približno 40 minut oz. toliko časa, da skorjica rahlo porjavi.

In še en predlog, če ne veste, kaj bi si nadevali v svoj tramezzinček: tramezzini s kumaricami.

Če morda občudujete moj prekrasni rožnati krožniček, vam takoj povem, kdo ga je naredil: Hana Karim, seveda. Jabolko pa je en funky poceni nakup, ki mi daje občutek, da si kljub vsemu lahko privoščim malce estetske norosti. Povejte mi, kaj mislite o belem kruhu (ali o krožničkih, poletju, impulzivnih nakupih majhnih nepotrebnih kuriozitet)?

7Comments

by Zulejka

In kruh, olive

Olivni hlebček s hrustljavo skorjo

1Comments

by Zulejka

In avokado, kaki

Kruh brez moke + 2 obložena kruhka

13Comments

by Zulejka

In kruh, kruh brez kvasa

Najlažji pirin kruh (brez kvasa) + predlog za spomladansko malico

Najprej obvestilo: nagrajenke, ki dobijo ogrinjalca za muffine, so: Špela Razpotnik, Urša in Pikapoka. Prosim, pošljite mi svoje podatke!

***

Včeraj sva z mojo prvo cimro iz študentskih let virtualno klepetali o vsem in omenila je, da kuha kosilo. Seveda sem jo vprašala, kaj kuha, in je skoraj opravičujoče odgovorila, da ajdovo kašo in peso, za zraven pa olive in solato. "Skoraj preveč preprosto." Dodala je, da ne podpira diet, ampak zdrave prehranjevalne navade. Itak. In potem je napisala nekaj, kar me je res zadelo, saj veliko razmišljam o tem zadnje čase: "Tudi ne podpiram brbončic. Eni ljudje so ful mahnjeni na to kar je dobro in na uživanje. Za jezik in na prvi pogled."

To me je tako nagovorilo, ker sem zadnje čase ujeta v filozofijo, da mora biti vse in vedno dobro (skoraj kot mantra iz Moj, ata, socialistični kulak: "vsak dan bomo jedli meso"). Ker če ni, se lahko pritožujemo nad kuharjem (tudi, če je to naša mama, ki ima še veliko drugega dela, sicer pa dobre namene s preprosto hrano). In ker se, kot kuhar-ica moramo počutiti slabo, če jedci ne vzdihujejo, se trepljajo po prepolnih želodcih in gredo po kosilu "malo zalegnit". Okej, malo pretiravam zavoljo slikovitosti.

Seveda se je v tako past lahko ujeti, saj je težko poslušati očitke in gledati nezadovoljne ljudi. Vsa čast moji mami, da se ni. In čeprav se zavedam problema, še ne vem, kako bi ga rešila. Rabiš kar dobro hrbtenico za tak pristop.

Ko pripravljam hrano samo zase, sem precej asketska. Velik kup zelenjave, nekaj beljakovinskega in skoraj vedno tudi kaj žitnega. Sicer je razlog za to bolj kot ne lenoba, vendar pa je za tem tudi dober občutek. Ješ, zato, da živiš, in ne obratno. In potem., ko si privoščiš nekaj "za brbončice, za jezik in prvi pogled", je tisto res, res vredno. Uživaš lahko v vsej maščobi, sladkorju in tako naprej, ker so brbončice čiste in spočite, prav tako kot tvoja vest:) In potem z veseljem spet ješ svojo simpl hrano, da ti da dobro energijo.