Lečini polpeti.

Danes naj vam zgodbo namesto mene pove Jorge Bucay. Kul tip, kul zbirka in res kul zgodba. O leči. Ki je kul hrana. In zelo poceni. Pa tako okusna in hranljiva!

Diogen je s krožnikom leče v rokah sedel pred vrati neke hiše. Nobena jed v Atenah ni bila cenejša od leče. Če si jedel lečo, je to pomenilo, da bolj reven sploh ne moreš biti. Mimo je prišel vladarjev odposlanec in mu rekel: "Diogen, če bi se naučil biti bolj pokoren in bi se vsaj malo prilizoval vladarju, ti danes ne bi bilo treba jesti leče."
Diogen je prenehal jesti, dvignil pogled s krožnika, ostro pogledal premožnega sogovornika in mu rekel: "Kaj pa je narobe s tabo, brat? Če bi se naučil jesti malo leče, ti ne bi bilo treba biti tako zelo pokoren in se tako prilizovati vladarju."  (Jorge Bucay, Ti povem zgodbo, str. 184-185)

V našem gospodinjstvu jemo kar precej leče in ne le iz zgornjih etično-nazorskih razlogov. Včasih prav nič ne kompliciramo, kot na primer pri lečini juhi z limono. Včasih malo bolj eksperimentiramo po indijsko ... In včasih naredimo iz železovo-beljakovinske leče nekaj zelo podobnega junk food-u. Tako, da je to treba uravnotežit s polnovrednim rižem in kumaricami. Tele lečine polpete je sfiniširal T., v precej veliki količini olja. Tako sicer postanejo izredno okusni, pa tudi precej junk, jih je pa mogoče speči tudi na bistveno manjši količini olja (le toliko, da pokrije dno ponve) ali celo brez tega, v pečici in na peki papirju.

Lečini polpeti za lačne

za 2 zelo lačni osebi (ali 3, mogoče celo 4 ne tako zelo lačne:))
osnovni recept prilagojen po temle na tudi sicer zelo uporabni povezavi

• pol skodelice zelene/rjave leče
• 1 JŽ oljčnega/kokosovega olja
• 1 korenček
• pol pora
• pol paprike
• četrt čebule
• 2 stroka česna
• kurkuma
• kajenski poper
• sol
• poper
• drobtine
• (kokosovo) olje za cvrtje  

Lečo skuhaš kot ponavadi, z malo soli. Odcediš, malo vode prihraniš za vsak slučaj, če bi bila masa presuha.

Vso zelenjavo nasekljaš in popražiš na olju, malo posoliš, začiniš in vmešaš lečo.

Celotno zadevo spasiraš ali obdelaš s paličnim mešalnikom. Ni treba, da je stvar taka kot pire, kakšen košček zelenjave tu in tam ne škodi.

Poskusiš, če je dovolj začinjeno in po potrebi dodaš sol ali začimbe.

Vmešaš toliko drobtin, da lahko oblikuješ polpete, ki jih  še malce povaljaš v drobtinah. Meni so se priljubile velike, germanske drobtine (namig: kupiti v trgovinah nemškega porekla).

Ocvreš/popečeš na ne premočnem ognju v poljubni količini olja, nekaj minut na vsaki strani (recimo 2 minuti? nikoli ne gledam zares na uro) ali v pečici (nimam pojma, poskusila bi s 30 minut na 200°C, s tem, da jih na polovici nekje obrneš).

Indijsko.

Oda J.K.Rowling

Moje otroštvo se je definitivno končalo. Včeraj ob 17.30. V temnem zatohlem prostoru, polnem ne-najbolj-civiliziranih ljudi, ki so se basali s prigrizki in sladkimi pijačami. Nisem prelivala solz, so se mi pa dodobra orosile oči, priznam. In potem me je še ves večer noro bolela glava. Gledala sem zadnji del zadnjega dela Harryja Potterja, seveda*. Zgodbe, ki naj bi mojo generacijo spremljala od začetka pubertete do ... no, zdaj.

Mene sicer ni spremljala ves čas, ker sem njegovo čarovnijo odkrila žal šele proti koncu faksa, in to po zaslugi cimre Š., ki me je prepričala na precej nenavaden način (tako, da me je navdušila za fanfiction). Bila sem skeptična do pottermanije, in ker sem takrat hotela biti malo alter, sem ga enostavno odpisala, češ - če je vešč toliko ljudem, potem že ne more biti dober. Kako naduto razmišljanje! Kot diplomirana komparativistka vam pravim, da je serija o Harryju Potterju dobra stvar. Zapišite si!;) Sem absolutno za to, da se ga uvede v šolski kurikulum (a je mogoče že tam). Otrokom bi dala najprej Piko Nogavičko, nato 5 prijateljev in potem Potterja. Če se kljub temu ne zaljubijo v knjige (pa četudi jim naslednjo daš za brat Ptičke brez gnezda) pač niso rojeni za branje, end of story.

Sicer se nisem nikoli poglabljala v očitke, ki letijo na gospo Rowling, ampak mislim, da bi znala na vsakega odgovoriti. Kar je dala otrokom iz naše generacije, in tistim, ki pridejo za nami, je nekaj neverjetnega. In to ni samo čudovito domišljijsko potovanje, liki, ki so tako živi, da si zlahka predstavljaš, da so tvoji prijatelji, in kup duhovitih domislic. In tudi ni le ljubezen do knjig, ki jo je gotovo vlila marsikateremu bodočemu knjižnemu molju. Bralca, ki je odraščal s Harryjem Potterjem, je ob vsem tem naučila tudi empatije in humanizma. No, seveda upam, da so bralce tega naučili tudi starši;) vendar pa bi bil človek, ki bi odraščal brez ljubečih in kompetentnih staršev, na veliko boljšem, če bi za družbo imel knjige o Harryju Potterju, kot tisti brez njih.

*Preden me začnete zafrkavati, vam kar povem, da gledam tudi resne filme, kot je npr. True Grit in sedaj nestrpno čakam Melancholio. Tako da veste. Torej ne gledam le Kung fu pande in Harryje Potterje. Pa tudi, če bi:p

Indijska leča z blitvo ali toovar palak dal

Leča je zlata vredna! In tale recept iz knjige, ki mi jo je posodila neverjetno prijazna družina Š. - Lord Krishna's Cuisine: The Art of Indian Vegetarian Cooking. Knjiga ima 800 (!) strani. Leča+blitva - veeeliko železa!:) Recept se že sliši okusno (hm, vsaj meni), a je še boljši, kot zveni! Jaz nisem imela čisto vseh začimb (asafetide in muškatnega oreščka, lahko ju dodate, vsakega po 1/8 ČŽ), pa je bilo vseeno zelo okusno. Pa namesto gheeja (prečiščeno maslo) sem uporabila kokosovo olje. Na sliki vidite moj novi lepi krožnik, delo Aleša Gregla. Vedela sem, da bo pasal z nečim oranžkastim, nisem pa vedela, da bom to tako kmalu skuhala:)

Fensi krožnik.

sestavine (za 2 osebi)

100 g rdeče leče
1,5 SK vode
2 JŽ kokosovega olja
3/4 ČŽ orientalske kumine
1 majhen paradižnik, nasekljan
3/4 ČŽ mletega koriandra
kajenski poper po okusu
1/4 ČŽ kurkume
1/2 ČŽ soli
120 g blitve
1/2 ČŽ limoninega soka
1 JŽ nasekljanega peteršilja

Lečo spereš in daš v posodo z debelim dnom. Zaliješ s 3/4 SK vode in dodaš žlico kokosovega olja. Pokrito kuhaš 30 minut oz. dokler se leča ne zmehča, ne sme pa razpasti. Po potrebi dolivaš vodo. Lahko, da bo gotova že po 20 minutah.

Blitvo očistiš in nasekljaš. Za 1-2 minuti vržeš v slan krop ali skuhaš na pari. Prihraniš za pozneje.

V večji ponvi na 1 JŽ kokosovega olja pražiš kumino (1 minuta), odstaviš in dodaš nasekljan paradižnik ter preostale začimbe, razen limoninega soka in peteršilja. Pokrito kuhaš kake 3 minute.

Ko je leča kuhana, jo streseš na začimbe in vmešaš nasekljano blitvo. Dodaš limonin sok in po želji kuhaš še nekaj minut, da se jed še dodatno zgosti. Vmešaš svež peteršilj in postrežeš z rižem.

Preprosta in odlična kremna lečina juha, ki bo všeč tudi tistim, ki leče ne marajo najbolj. Leča je odličen, poceni vir rastlinskih beljakovin, železa, vitaminov B kompleksa in folne kisline, poleg tega je enostavna za uporabo, saj je ni potrebno predhodno namočiti.

1+1/2 skodelica rdeče leče
1 čž kurkume
1/2 čž kajenskega popra
1/4 čž zmletega kardamoma
2-3 lovorjevi listi
6 skodelic vode ali zelenjavne jušne osnove (vode z vegeto, po domače:))
malo soli (po občutku, najmanj dva ščepca, če ne kuhaš z vegeto ali čim podobnim)

Lečo opereš pod mrzlo vodo, zavreš skupaj z začimbami.

3 jž olivnega ali kokosovega olja
(2 čž gorčičnih semen - ok je tudi brez!)
2 stroka česna

Na olju spražiš sesekljan česen (in gorčična semena). Iz juhe pobereš lovorjeve liste, vanjo vliješ olje s česnom. Po želji spasiraš/zmiksaš.

limona

Serviraš s krhljem limone, ki se ga tik pred jedjo stisne v juho.