Kako so me nekoč v študentskih letih obsedli crunchy muesliji sem že pisala, ne? Takrat sem se nekega dne zalotila, kako sedim na faksu (ne vem, a sem kaj čakala, najbrž že?) in iz vrečke jem pravkar kupljene crunchy mueslije z okusom borovnice, in ne morem nehat, čeprav je res čudaško in se zdi narobe. Doma sem preverila sestavine in ugotovila, da nočem biti odvisna od nečesa takega. Najbrž sem si takrat enkrat začela delate tele mueslije. Ki pa sem jih potem tudi jedla kar suhe na žlico, direkt iz kozarca, in mi ni bilo dovolj. Mogoče sem jih dejansko tako zelo rabila. Kaj pa vem, muesliji najbrž dobro vplivajo na moje živce. Mogoče zato. (No, razen za živce je tale zajtrk dober tudi za kožo in kosti, ker vsebuje precej mangana, ha.)





Študentski muesliji jim pravim, ker sem jih delala v študentskih časih, pa tudi zato, ker so za razliko od granole, narejeni na štedilniku, ne v pečici, kar pomeni, da jih lahko narediš tudi v študentskem domu, če je treba.
Mimogrede, ste vedeli, da naj bi bila porcija mueslijev tam nekje 30 g? Meni se zdi to odločno premalo, ampak jaz sem jedec, ne dietetik. Tako da me morda raje ne poslušajte:)

Tele strašansko kul nalepke na steklenih kozarcih prihajajo iz Trgovine Popolna dekoracija. Mislim, da so sicer namenjene za poroke in ne toliko za shrambe, ampak no ... V moji "shrambi" zgledajo fantastično, vsaj meni, je pa res, da je treba biti nekoliko pazljivejši pri prijemanju kozarcev, saj se kreda rada malo zabriše, kar pa ni noben problem, saj se da to zelo hitro popraviti.

Študentski muesliji

300 g ovsenih kosmičev
100 g mandljev
50 g rožičeve moke
50 g sončničnih semen
50 g sezamovih semen
50 g brusnic (ali rozin, goji jagod ...)
1 paketek sladkorja z vanilijo (ni potrebe, ker so že rožiči zelo sladki; ampak če nimaš na voljo vanilije v prahu, je vanili sladkor res dobrodošel dodatek) ali dva ščepca vanilije v prahu
cimet (po okusu)
ščep ali dva soli



V veliki ponvi z debelim dnom posebej popražiš ovsene kosmiče, mandlje, sončnična semena, sezamova semena in rožičevo moko, pri čemer je najbolje začeti s hladno ponvijo na malem ognju in najprej pražiti rožičevo moko, saj se ta rada prismodi.

Rožičevo moko ves čas praženja mešaš; pražena je, ko se ne lepi več na ponev, ampak deluje suho, in lepo diši.

Sezamova semena pražiš ob stalnem mešanju, dokler ne zadišijo. "Praženost" lahko preveriš tudi z drobljenjem med prsti: če se semena zlahka zdrobijo, so pražena.

Sončnična semena prepražiš toliko, da porjavijo, kosmiče pa le toliko, da zadišijo. Če nimaš res velike ponve, je kosmiče dobro pražiti v dveh etapah (ali celo treh).

Nazadnje prepražiš mandlje in jih nasekljaš.

Vse sestavine zmešaš skupaj, dodaš sol, vanilijev sladkor ali vanilijo in brusnice. Postrežeš z riževim mlekom in jagodami, na primer. Pa s kakim lepim servetkom iz Popolne dekoracije, pa ne bo več tako študentski tale naš zajtrk:)


*Objava je nastala v sodelovanju s Trgovino Popolna dekoracija, krajem, kjer gostiteljica v meni začne na glas vzdihovati nad vsemi vizualnimi bombončki:)

 A poznate crunchy muesli? To je tista stvar, ki se pretvarja, da je muesli in da je torej zdrava, v sebi pa skriva na kupe sladkorja, mleka v prahu in slabih maščob. Pa še kakšno umetno barvilo in umetno aromo za povrh. Kar je pri crunchy muesliju res spooky, je to, da te zasvoji. Nekoč sem imela neko slabo, tesnobno obdobje, in spomnim se, da sem si takrat kupila crunchy muesli brez sladkorja. In ga potem jedla na faksu, tako na skrivaj iz vrečke. Nisem se mogla ustavit! Potem sem preučila njegove sestavine in sklenila, da ga nikoli več ne kupim.

 Ko pa sem ugotovila, da obstaja nekaj, čemur se pravi granola in jo hipiji sami delajo doma (hipija očitno prepoznaš po tem, da objema drevje in si cmari svojo granolo), sem bila zelo hepi. Prvič zato, ker sem jasno hipi (občasno objemam drevesa), drugič pa zato, ker obožujem hrustat hrustljave stvari že za zajtrk, lahko pa tudi za malico in včasih sredi noči (ja, dojenček does that to a person).

Če imate kaj hipija v sebi, priporočam tole simpl granolo. Meni se zdi tako mediteransko-bližnjevzhodna, zaradi olivnega olja in datljev, pa mandljev in medu... Ne vem pa točno, kam spadajo v tej sliki bučna semena, so pa izredno okusna in pri pečenju dobijo super teksturo oziroma hrustljavostnost (vem, da to ni beseda... ampak to je točno to!). Če mislite, da hipija v sebi nimate, priporočam v branje The Dharma Bums (imajo jo pa samo na germanističnem oddelku FF, se bojim). Preden to preberete, ne morete vedeti, ali ste hipi ali ne. Je pa res, da sem pristranska, saj sem bila hipi že v drugem razredu OŠ (leta 1993; takrat to sploh ni bilo moderno, mind you).

Granola za hipije (in druge)

(približno pol kile; za napolnit veliko dozo za shranjevanje iz Ikee ali velik kozarec za vlaganje, ki je ostal od Etine rdeče pese)

2 SK ovsenih kosmičev
1/2 SK celih mandljev
1/2 SK kokosove moke
2 pesti bučnih semen
1 JŽ kakava
1/4 ČŽ soli
3/4 ČŽ cimeta
vanilija v prahu

1/2 skodelice datljev, narezanih na majhne koščke

1/4 SK javorjevega sirupa
1/4 SK olivnega olja
2 JŽ medu



Pečico ogreješ na 150 °C. Pekač obložiš s peki papirjem.

V veliki skledi zmešaš suhe sestavine razen datljev, v manjši pa tekoče.

Zmešaš oboje skupaj.

Enakomerno razporediš po pekaču, daš v pečico za 30 minut.

Vmes 2-3X premešaš.

Ko je granola "pečena", jo z lopatko nekoliko pritisneš ob pekač in pustiš, da se ohladi.

Spraviš v lepo dozo iz Ikee in porabiš v roku dveh tednov.

Ampak itak je bo prej zmanjkalo. :)