Nedavno sem ugotovila, da se da muffine narediti kar v blenderju, kar je seveda super, saj tako zelo malo posode umažeš in vsi vemo, da je umazane posode vedno preveč, a ni res? Tehle malih cukrčkov sva se lotili z Lumpiko (to je najin "thing", peči muffine), in ker je Boschev mešalnik VitaStyle Mixx2Go tako priročno majhen, enostaven in predvsem tih (mojega glavnega zelo zmogljivega, a tudi zelo glasnega blenderja se sicer boji), sem vodstvo prepustila kar njej. Saj je stara že 5 let :) (brez skrbi, med snemanjem je bil na dosegu roke tudi ata).

Mini muffini z banano in kremnim prelivom

Muffini
150 g zrelih banan (1 velika ali 2 zelo mali)
60 g olja blagega okusa (npr. repično)
1/4 žličke jabolčnega kisa
130 g moke
3 žlice trsnega sladkorja
1 žlička psiliuma
pol žličke cimeta
ščep soli
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone

Krema
200 g kremnega sira (npr abc, Philadelphia, ...)
1 žlica kisle smetane
1 žlica medu






1. Pečico nastaviš na 190 °C.

2. Model za mini muffine s pomočjo kuhinjskega čopiča premažeš z oljem in pomokaš.

3. Vrč mešalnika postaviš na kuhinjsko tehtnico in odšteješ njegovo težo (pritisneš "tare", ponavadi;)). Odtehtaš olje in banane ter odmeriš kis. Miksaš 1 minuto oz toliko časa, da se spremeni v gladko, enotno zmes, podobno smoothieju.

4. V skledi zmešaš moko, sladkor, psilium, cimet, sol, pecilni prašek in sodo. Suho mešanico postopoma dodajaš v zmes banan in olja. Če se zatakne, mešalnik izklopiš in s silikonsko spatulo potisneš sestavine bolj proti dnu. Mešaš le toliko časa, da se vse sestavine premešajo in nikjer ni več videti suhe moke.

5. Ko so sestavine dobro premešane, s pomočjo 2 žličk nadevaš testo v pripravljen model za mini muffine. Jaz napolnim kar do roba. :)

6. Pečeš 15 minut na 190 °C. Z zobotrebcem preveriš, ali so pečeni. Še 5 minut naj se ohlajajo v pekaču, potem jih previdno pobereš ven in odložiš na mrežo.

7. Medtem, ko se muffini pečejo, zmešaš kremo iz kremnega sira, kisle smetane in medu. So pa zelo okusni tudi brez kreme (nekaterim so celo bolj všeč brez nje, recimo Lumpiki, ampak meni se je zdelo, da bi pasalo še nekaj kremastega zraven:)).

8. Ko se ohladijo, na muffine nabrizgaš ali nadevaš kremo (perfekcionizem po želji, jaz se ga ne poslužujem) in okrasiš z mrvicami.

Namigi in zamenjave

Recept lahko podvojiš in narediš muffine običajne velikosti. V tem primeru tekoče sestavine priliješ suhim v skledi in mešaš s kuhalnico (razen, če je vaš mešalnik zelo velik in zmogljiv), čas pečenja pa podaljšaš na 20 minut.

Uporabiš lahko pirino ali belo moko ali mešanico obeh.

Namesto psiliuma lahko uporabiš mleta semena chie ali lanu, ali ga celo povsem izpustiš. Meni je všeč psilium, ker nič ne vpliva na okus in se ga sploh ne opazi, teksturo pa naredi res fino in ravno prav kompaktno.

Mini bananine muffine je Lumpika naredila z Boschevim mešalnikom VitaStyle Mixx2Go, ki je zelo enostaven za uporabo in dovolj tih, da se ga otrok ne ustraši:) V kratkem zmontiram še video najinega podviga.

**Hvala, da podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje!

Mafini z rdečo peso.

No, tale naslov se ne sliši prav prijazno in sodobnovzgojno, ampak seriously, če otrokom podtikaš nekaj, kar je dobro zanje v nekaj, kar se njim zdi dobro, je to po mojem win-win situacija. Čokoladni mafini z rdečo peso. No, "podtikanje" vam bo seveda uspelo le, če imajo tudi vaši otroci radi mafine in čokolado.

To je bil torej prvi trik, rdečo peso zapakiraj v obliko mafina in zamaskiraj s čokolado.

Drugi trik: kam s pulpo, ki ostane po stiskanju soka iz rdeče pese? V mafine. Ali pa bi morala formulirati drugače: pulpa ni odpad. No, moram priznati, da to morda ne velja za vse sokovnike, morda so vaši tako dobri, da iz pese iztisnejo še zadnje kapljice soka, in vam ostane le rdeča žagovina, ki ni za drugam kot za na kompost. Ampak če imate povprečen sokovnik, bi moralo tole delovati. Aja, seveda lahko namesto pulpe uporabite tudi drobno naribano rdečo peso.



Tretji trik: če ti zmanjka mleka, ga pač narediš. Seveda govorimo o čudoviti stvari, ki se ji reče rastlinsko mleko, in tudi ni prvič, da sem ga naredila, sem ga pa prvič naredila tik pred zdajci, brez predhodnega planiranja torej, in prav zaradi tehle mafinčkov. In prvič sem ga naredila iz sončničnih semen! Preprosto zblendaš 1 kavno skodelico sončničnih semen in 4 enake skodelice vode. Za uporabo v mafinih niti ni nujno, da mleko precediš (v tem primeru ga zgolj potrebuješ nekoliko več). (Če se vam ne da ubadati s tem, lahko seveda uporabite rastlinsko mleko, ki ga imate pri roki.)

Četrti trik: kako nekomu za darilo prinesti mafine in biti pri tem res fensi? Nič lažje, oblecite jim ogrinjalca:) (Naj vas spomnim, da jih lahko tudi zadenete, če se pridružite nagradni igri, ki jo pripravljam skupaj s Trgovino Popolna dekoracija!)

Mafini z rdečo peso in čokolado

250 g moke (pol pirine, pol bele)
2 ČŽ pecilnega praška (vinski kamen)
ščep soli
8 JŽ pravega trsnega sladkorja
5 JŽ kakava v prahu
1 JŽ chia ali lanenih semen, zmletih
300 ml rastlinskega mleka
4 JŽ olivnega olja
50 g temne čokolade, nasekljane
200 g pesine pulpe/naribane pese

Veganski mafini.

Model za mafine obložiš s papirčki ali silikonskimi modeli.

Pečico nastaviš na 190 Celzijev.

V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine (prvih šest).

Dodaš mleko in olje, premešaš le toliko, da dobiš enotno zmes (preveč mešanja - gumijasti mafini!).

V testo nežno zamešaš pesino pulpo in nasekljano čokolado.

S pomočjo žlice testo nadevaš v model za mafine.

Pečeš na 190 stopinjah približno 15-25 minut (ali so pečeni, preveriš z zobotrebcem, kot ponavadi). Nič se ne bom pritožila, če mi boste sporočili, koliko časa so se vam pekli! (V moji pečici so rabili kar 25 minut).

Kapkejki z lešniki in robidnicami

mafini (za 8 mafinov)

1 veliko bio jajce
vanilija ali vanilijev sladkor
100 g trsnega sladkorja
100 g bele moke
50 g praženih mletih lešnikov
1 ČŽ pecilnega praška
1/2 ČŽ sode bikarbone
ščep soli
55 g bio masla, raztopljenega
125 g zmrznjenih robidnic


Pečico segreješ na 200 °C.
Pekač za muffine obložiš s papirčki.

Moko, mlete lešnike, pecilni prašek, sodo in sol zmešaš skupaj.

V drugi posodi jajce in sladkor penasto vmešaš in dodaš vanilijo.

Moko&co. postopoma vmešaš v mešanico jajc in sladkorja, dodaš stopljeno maslo.

Ne miksaš predolgo, sicer bo testo postalo gumijasto.

Nazadnje vmešaš robidnice.

Pečeš 20 minut na 200 °C. Daš na stran, da se ohladijo.

kape

Muffini z borovnicami in hrustljavim posipom.

Prejšnji teden sem se v praksi poučila o pomembnosti sode bikarbone. Pekla sem namreč neko čokoladno pecivo (ki sem ga pozneje namazala z ribezovo marmelado in čokoladnim ganache in je bilo kar fino), in vanj vsula pecilni prašek namesto predpisane sode bikarbone. Testo je bilo sicer okusno, a nekako zbito in težko, Korošci bi rekli kicasto (ne vem še, kaj točno to pomeni ... popravek, T. mi je ravno razložil, da kicasto pomeni: "trdo, zbito, s kicom zbito, kic pa je težko kladivo - torej s težkim kladivom zbito pecivo", hihi). 

In tašča me je poučila, da je za nekatere vrste testa pač treba res uporabiti sodo bikarbono - sicer pač ne bi tako pisalo v receptu;) Sedaj vem in sem to ugotovitev upoštevala pri tehle čudovitih borovničevih muffinih. In uf, so bili dobri! Rahli, rahlceni, s hrustljavimi in mehkimi deli, s čudovitim prepletom vanilije in limone ter gozdnimi borovnicami, temi očarljvimi pikicami okusa in barve.



Pri tem receptu za muffine z borovnicami nisem nič izumljala, tako da si ne jemljem nič zaslug zanj, zahvalite se mi lahko edino za prevod. Brez pretiravanja ... so to najboljši neveganski muffini*, kar jih pomnim. Mislim, da bo to postal osnovni recept za vse prihodnje neveganske muffine.

za hrustljavi posip

100 g univerzalne moke (meni je všeč Posebna bela ali Farina
2 žlici trsnega sladkorja
2 žlici navadnega sladkorja
4 žlice masla sobne temperature
vanilija v prahu (ali vanilijev sladkor namesto ene žlice sladkorja)
ščep soli

Vse sestavine streseš v srednje veliko skledo in z rokami premešaš, da dobiš velike "drobtine", kot recimo za crumble.

Postaviš na stran za pozneje.

za borovničeve muffine

2 veliki bio jajci
120 ml jogurta/mleka
vanilija ali vanilijev sladkor
100 g belega sladkorja
110 g trsnega sladkorja
300 g bele moke
2 ČŽ pecilnega praška
1 ČŽ sode bikarbone
ščep soli
lupina ene bio limone
110 g bio masla, raztopljenega
125 g - 200 g gozdnih ali ameriških borovnic

Pečico segreješ na 200 °C.

Pekač za muffine obložiš s papirčki.

Moko, pecilni prašek, sodo in sol zmešaš skupaj.

V drugi posodi jajci in obe vrsti sladkorja penasto vmešaš in dodaš vanilijo ter jogurt/mleko.

Moko&co. postopoma vmešaš v mešanico jajc in sladkorja, dodaš limonino lupino in stopljeno maslo.

Ne miksaš predolgo, sicer bo testo postalo gumijasto.

Nazadnje vmešaš borovnice.

Testo razporediš v modelčke in vsak muffin potrosiš s pripravljenim hrustljavim posipom.

Pečeš 20 minut (ali manj, odvisno od pečice, sem se naučila) na 200 °C.

* To pa so moji najljubši veganski muffini. Po  vsj verjetnosti bi bili tudi z borovnicami odlični, le malo manj sladkorja bi potrebovali. Pa limonino lupino bi dodala. Limonino lupino bi najbrž dodala tudi v pasulj, če mene vprašate.

Borovnice pa imam sicer najraje zelo zelo mrzle. En kinky predlog: vanilijev sladoled, sladoled z gozdnimi sadeži, borovnice in nadrobljeni pirini piškoti. Lahko dodate še ličen kupček stepene smetane. Blueberry heaven, bi poimenovala to sadno kupo. :)

Kaj pa vi najraje počnete z borovnicami?

Veganski ribezovi muffini pred pečico.

Pečeni.

Tale recept že kar nekaj časa čaka na objavo (kot vidite, muffini niso oblečeni v roza silikonske srajčke;)). Najbrž zato, da ne bo preveč sladkarij na blogu, in to pred, ojoj, plažnim časom. V istrskem morju plavajo eni taki sluzasti klobuki, veste. Niso nevarni, zgledajo pa kar strašljivo. Ampak so klobuki, ne meduze. Otroci nimajo težav z njimi, lovijo jih in se z njimi obmetavajo. Dva kelly family otroka sta enega vrgla vame. Najbrž ne zanalašč. Revček se je raztreščil pred mano na kamnu. Zato vem, kako krhki so in so se mi zasmilili. T. me je celo prepričal, da sem enega pobožala. Zato vem, kako sluzasti so. Se opravičujem, če vas je tale odlomek odvrnil od muffinov z ribezom ... čeprav mi boste pozneje, v kopalkah, za to morda hvaležni:)

No, tile muffini so krasni. So precej sladki, a tako je tudi prav - sladkor muscovado namreč lepo uravnoteži kisli okus ribeza, njegova bogata aroma pa sploh krasno paše z mandljevo moko. Moja mama je rekla, da tako rahlih še ni jedla, T. pa, da sem presegla samo sebe. Moj oče pa muffinov ne je.



V zelenem zabojčku je bil krasen paket rdečega ribeza, ki se ga nekako ne da jesti kot češnje, zato sem ga hotela spraviti v pecivo. Pa niti ni bilo lahko najti recepta! Priredila sem ga po temle. Naredila sem dve različici, veganske in neveganske. Pozor, razen C vitamina iz ribeza, ni v njih nič kaj posebej zdravega in lahcenega. Muscovado je tisti, ki te muffine tako temno obarva, kar bo morda za koga minus, a ta sladkor ima res bogat okus, ni zgolj sladek (poleg tega je najbrž manj sladek od običajnega belega, pa tudi od rjavega sladkorja).

Meni so bili veganski bolj všeč, so pa bili neveganski lepši na pogled in so se bolje držali skupaj. Za veganske je skoraj nujno uporabiti papirnate modelčke;)

Veganski muffini z ribezom

1 sk sladkorja muscovado
1 sk mandljeve moke (mletih mandljev)
1 sk bele moke
pol pecilnega praška
malo vanilije
4 žlice stopljenega kokosovega olja
2 JŽ mletih lanenih semen*
1 sk riževega mleka*
1 sk osmukanega ribeza + 12 lepih vejic ribeza



Pečico ogreješ na 180°C.

Model za muffine naoljiš in pomokaš ali obložiš s papirnatimi ali silikonskimi modelčki za muffine.

Lanenim semenom dodaš malo riževega mleka.

Prvih šest sestavin zmešaš v večji posodi, dodaš lanena semena in toliko riževega mleka, da dobiš mehko testo. Morda bo to 1 skodelica, morda več, morda manj (odvisno od mandljeve moke). Zanesite se na občutek.

Vmešaš opran ribez.

Maso z žlico razdeliš v modelčke (napolniš do cca. 2/3 višine modelčka).

Vsak muffin okrasiš z vejico ribeza, ki jo malce potisneš v testo, a ne "do konca".

Pečeš na 180°C kakih 15-20 minut (z zobotrebcem preizkusiš, kako so pečeni: če so pečeni, bo zobotrebec iz testa prišel gladek in čist, no, vsaj približno:))

Neveganski ribezov muffin.

*Pri neveganski varianti sem namesto lanenih semen in riževega mleka uporabila 2 penasto vmešani jajci in cca. pol skodelice mleka.

Tole je pa nekaj, kar poslušam over and over these days.

Naj vam zaupam nekaj o seznamih želja - uresničujejo se;)))
Praktično vsi food bloggerji, ki jih spremljam,zadnji mesec ne govorijo o drugem, kot o novi knjigi Heidi Swanson z naslovom Super Natural Everyday. Najprej sem se tolažila, da bom zaradi finančnega stanja pač uživala zgolj v predelavah Heidinih receptov, nato pa sem se odločila, da si tole knjigo pa le lahko privoščim. In potem sva šla s T. na Koroško, kjer me je čakala pisanka, ki sta jo pripravila njegov brat in mama. Nikakor mi ni hotel povedati, kaj je, je pa rekel, da bom zelo vesela.

Kar nisem mogla verjeti, ko sem v roke dobila Super Natural Everyday! Malo je manjkalo, pa bi začela skakljati po kuhinji. Knjiga je polna čudovitih fotk in krasnih receptov - vse bi skuhala! No, to lahko tudi naredim, saj so recepti vegetarijanski. Je pa res, da gospa uporablja čisto preveč masla za moj okus;), ampak je pa carica, definitivno.

Takoj, ko sem lahko, sem preizkusila njen recept. Pač tistega, za kar sem imela vse sestavine. Muffini s proseno kašo, limono in medom. Rahli, lepi, spominjajo me na otroštvo. Objavim recept, ko jih pretopim v vegansko različico:)