Ko se Lila zbudi iz popoldanskega dremeža (in če bi jo pustila, bi to bilo po treh urah, enkrat okoli pol štirih), absolutno ni lačna. Kar pomeni, da je kosilo pripravljena jesti enkrat okoli pol šestih zvečer. Dolgo mi ni kapnilo, kako se prilagoditi temu, da bi lahko jedli vsi skupaj, saj veste, kot normalna družina. Nazadnje sem se odločila, da bo konec malic ob 11h, namesto njih bo pač kosilo za vse ob 12h. Kar je precej hecna sprememba zame, ki sem bila vajena kositi nekako med 14 in 15,30h. Dan je kar naenkrat daljši;)
Kosila pa še bolj enostavna kot prej ... Eno je bilo tole na sliki: tofu burgerji v ciabbatinah. Oh, tile burgerji oz. polpeti iz tofuja so mi pa tako ratali, da kar sanjam o njih! Prej jih je že nekajkrat naredil Tadej in so bili čudoviti, zato sem se bala, ali ga bom "dosegla", in kot kaže, je recept tako fin, da se ni treba nič bat. Je pa iz silno luštne hipijevske knjige The Book of Tofu: Food for Mankind ((iz leta 1979); jaz sem jo ukradla svoji mami, ki jo je od nekoga dobila pred kakimi dvajsetimi leti), ki se jo da še vedno naročiti na Book Depositoryju (ali amazonu, seveda, kjer ima same odlične ocene - res je dobra!). Kot piše v uvodu k receptu: "You won't believe the wonderful flavor of these easy-to-make meatless entrees."
Tofu burgerji ali polpeti iz tofuja
Za 3 srednje lačne odrasle (5-6 majhnih polpetkov ali 3 večji)
250 g mehkega tofuja (jaz sem uporabila hoferjevega)
3 žlice naribanega korenčka (1 mali korenček)
2 žlici nasekljane japonske mlade čebule (ali pora)
1-2 žlici pirine moke
1 čajna žlička chia semen
1-2 čajni žlički gomashia (recept sledi); ali sezam in sol, po okusu
repično olje
sojina omaka shoyu
Tofu zaviješ v čisto kuhinjsko krpo in obtežiš* (midva ga obteživa z 2 koluti po 1,25 kg; ja tistimi za kvihtanje) vsaj 2 uri preden nameravaš narediti polpete/burgerje. *Tofu obtežiš zato, da se izloči odvečna voda iz njega.
Korenček naribaš, mlado čebulo nasekljaš.
Odcejen tofu v večji skledi zmečkaš z rokami, dodaš ostale sestavine in gneteš kot testo (okoli 3 minute), dokler ne dobiš gladkega "testa", ki se lepo drži skupaj. Z vlažnimi rokami oblikuješ burgerje in ji spečeš v olju (vsaj 1 cm olja; veliko, vem, v originalnem receptu pa ga je še precej več); ko so pečeni, odcediš na papirnatih brisačah in pokapljaš s sojino omako.
Postrežeš v kajzericah ali ciabbatkah, zraven zelo paše majoneza (tudi rastlinska;)), paradižnik, čebula, kak list solate in po želji sir (tudi brez je prav čudovito).
Kako narediš gomashio?
Gomashio je dobesedno sezam s soljo; a ne kar tako - oboje je praženo in speštano v eno s pomočjo suribachija (čisto dobro se obnese tudi navaden možnar).
Sestavine za gomashio
1 čajna žlička nerafinirane morske soli
12 čajnih žličk neoluščenega sezama
Sol popražiš, da postane suha (to je težko opisati ... ampak če si pozoren, to opaziš;)); daš v možnar in jo zdrobiš.
Sezam popražiš, da začne poskakovati in se med prsti zdrobi. Spet je potrebna pozornost, saj so semena sezama drobna, in če jih popražiš premočno, postanejo grenka. Sezam daš v možnar, kjer je že sol, in zdrobiš vse skupaj. Pri tem pa ne pretiravaš, sezamova semena morajo ostati delno nezdrobljena.
Uporabiš v zgornjih burgerjih, na rižu, v solati namesto soli ... Ali kar na kruhu, namazanem z maslom.
