Velika čarovnija ustvarjalnega življenja

Adijo, miti

Nikoli ni prepozno

Že pred nekaj časa me je Eva Žontar, simpatična punca z bloga Evkaliptus, razveselila z novico, da je napisala knjigo. Knjiga ima sila obetaven naslov: Okusne, veganske in zdrave simpl sladice iz petih sestavin ali manj (no, na kratko in na veliko le Simpl sladice).

Knjiga je ljubkega manjšega formata, z mehko platnico. V njej je vsak recept (teh je 55+5;)), pospremljen s fotografijo, v knjigi pa najdeš tudi kar nekaj nasvetov za bolj zdravo in srečno življenje. Všeč mi je recimo njen nasvet, naj sladice jemo kot obrok. Sicer s tem ne misli, da jih lahko pojemo toliko, da zadostujejo za obrok (škoda;)), ampak poziva k temu, naj bodo sladice tako zdrave in polne hranil, da si jih lahko privoščimo kot obrok (npr. presni štrudelj za zajtrk). Eva je namreč tudi certificirana svetovalka na področju zdrave rastlinske prehrane. Ampak trenutno je pravzaprav svetovna popotnica (kar ne morem verjeti, kakšen krasen avtodom sta si naredila s partnerjem! Sedaj se oglašata iz Južne Amerike - res kul, kajne?).

Knjiga Simpl sladice je razdeljena na poglavja Osnovni recepti, Zajtrki & granole, Presne rezine, tortice & rulade, Piškote, kroglice & ploščice, Pečene biskvite, mafine & piškote ter Sladice v kozarčku. V njej najdete vse od navodil za izdelavo vsestransko uporabne datljeve paste, rolad in palačink iz dehidratorja, presnih granol do pudingov. Vse seveda brez dodanih olj, rafiniranega sladkorja in sestavin živalskega porekla. Zelo fina knjiga za vse, ki se radi sladkate, pa bi radi ostali zdravi (ali celo postali, če boste pridno upoštevali Evine številne nasvete v knjigi!).

Z veseljem bi preizkusila vse recepte, a žal nimam dehidratorja, ki je nujni pripomoček za marsikateri recept v tej knjigi. Seveda pa je tudi kar nekaj takih, pri katerih ga ne potrebuješ. Na primer hrustljave crispy kocke, v katerih nastopajo ajdovi hrustljavčki (te lahko po Evinem receptu naredite sami s pomočjo dehidratorja, jaz pa sem imela kaljeno ajdovo kašo Pegan).

Hrustljave ajdove rezine

(iz knjige Simpl sladice)

1/3 skodelice* temnega tahinija
4 jušne žlice kokosovega sladkorja ali datljeve paste
3/4 - 1 skodelica ajdovih hrustljavčkov

preliv
1 skodelica izkoščičenih, namočenih datljev
3/4-1 skodelica vode

*Skodelica drži 235 ml.

V skledi zmešaš tahini in kokosov sladkor ali datljevo pasto. Dodaš ajdove hrustljavčke (postopoma; če uporabljaš datljevo pasto, jih bo treba dodati več). Dobro premešaš in na peki papirju iz "testa" oblikuješ 2-3 cm visok kvadrat; moj je bil sicer bolj pravokotnik in tanjši, zato sem kocke preimenovala v rezine;)). Kvadrat zaviješ v peki papir in postaviš za kako uro v hladilnik.

Datlje namočiš za nekaj ur. Odcediš. Z malo vode zmešaš v blenderju, da dobiš gladek preliv. S tem premažeš ajdovo podlago. Postaviš v hladilnik za pol ure, nato narežeš na 4-6 kock/rezin.

*opombe:

Jaz sem imela malo premalo tahinija, zato sem dodala žlico kokosvega olja, kar ni najbolj v skladu z Evino filozofijo. Je pa vseeno zelo okusno. Upam, da mi bo oproščeno:)
Vsega preliva nisem namazala na rezine, ker mi je bilo bolj všeč, da je malo bolj tanko namazano. Preostanek bom porabila kot datljevo pasto.
Jaz sem si svoje rezinice posolila z mini ščepcem Danilove pikantne himalajske soli, kar je zame res odlična kombinacija, saj sol uravnoteži sladkost datljev, čiliji pa dodajo pikico na i.

Vas mikajo?

Recenzija:  Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar

Tokrat po dolgem času predstavljam eno kuharsko knjigo Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar. Juhej, še ena odlična veganska kuharica! In to v slovenščini! In še dodaten bonus, vsaj zame, kot blogerko: knjigo je napisala blogerka. V mojem srcu je blogerska knjiga namreč posebna literarna zvrst, mogoče bom o tem kmalu prepričala tudi kakega literarnega teoretika (imam zveze;)).

 Angela Liddon je avtorica bloga Oh she glows, enega prvih, ki sem ga začela spremljati. Njen slog pisanja je duhovit in iskriv, od nje veje nekakšna ljubkost in samozavest glede receptov, kar utegne biti na trenutke skoraj malce moteče. Ampak, vsi vemo, kako je, če si lačen (in vegani imajo posebej zdrav apetit, vsaj tako se spomnim lastne - pozitivne! - izkušnje) in skuhaš nekaj dobrega: to je najboljša jed, ki je bila kdaj koli skuhana! No, Angela Liddon trdi celo, da so njeni veganski recepti preverjeno všeč tudi mesojedcem. To je pa res vredno preizkušanja, kaj ni?

Receptov je več kot dovolj, vsak je pospremljen s fotografijo in kratkim uvodom, ki spodbudita h kuhanju. Receptom so dodane tudi opombe o času priprave in primernosti za alergike. Knjiga je razdeljena na 13 poglavij, kar jo dela zelo pregledno. Poleg že ustaljenih poglavij, kot so poglavja o osnovnih sestavinah, pripomočkih in tehnikah, ki so zelo priročna za začetnike v kuhinji (veganski ali nasploh), najdemo še poglavja o zajtrkih, napitkih, predjedeh, solatah, juhah, glavnih jedeh, prilogah, prigrizkih in sladicah.

Angelino navdušenje je nalezljivo, sestavine v receptih so dejansko dostopne v vsaki malce bolje založeni trgovini, je pa res, da si je za marsikateri recept treba vzeti nekoliko več časa oz. predhodno planirati (npr. namočiti oreščke).

Sama sem, kot rečeno, navdušena nad tem, da je takšna knjiga izšla v slovenščini, pa tudi ceno ima precej prijazno. Priznam, da še nisem utegnila veliko kuhati po njej, sem pa zadovoljna z recepti, ki sem jih preizkusila. Granola je bila super, zelo okusna, ampak pride je bolj malo, tako za mešat z navadnimi kosmiči.

Recept: (popolni oreščkasti) kupčki granole

250 ml celih mandljev
125 ml orehov
175 ml ovsenih kosmičev
125 ml surove ajdove kaše (res naj bo surova!)
150 ml brusnic
125 ml bučnih semen (jaz sem jih spustila, ker mi jih je zmanjkalo)
60 ml sončničnih semen (jaz sem jih dala več, glej zgoraj)
75 ml kokosovega čipsa
2 žlički cimeta
1 žlička mlete vanilije
ščep soli
90 ml javorjevega sirupa
60 ml stopljenega kokosovega olja


Pečico segreješ na 140 °C.

Pol mandljev zmelješ v moko, drugo polovico nasekljaš, prav tako tudi orehe. V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine, nato jim primešaš še tekoče in dobro zmešaš. Razporediš po največjem pekaču, obloženem s peki papirjem. Plast ne bi smela biti debelejša od 1 cm.

Pečeš 40-45 minut, nato še enkrat toliko časa ohlajaš.

Shraniš v steklenem kozarcu.

Katera pa je vaša najljubša veganska kuharica v slovenščini? Kaj pa blogerska nasploh?

Doma narejeno življenje.

Orangette je eden prvih blogov, ki sem jih začela spremljati. Ne spomnim se, kako sem prišla nanj, in nekaj časa sem zelo uživala, potem pa so se mi zamerile ene zelo nazorne ne-vegetarijanske fotke, če povem z evfemizmom, in takrat sem ga odstranila iz blogrola. Kljub temu si nisem mogla kaj, da se ne bi občasno vračala nanj, pogledat, kaj se dogaja rdečelasi kuharici Molly, in kaj je spet skuhala. Najbrž sem že takrat kliknila na njeno knjigo, A Homemade Life, in dobila bežen vpogled v njeno očarljivo zgodbo, ampak potem sem na to za dolgo časa pozabila.

Ravno te dni, ko Blogger ni deloval, sem imela toooliko za povedat. Recimo tole, da me je včeraj iz postelje vrgel naš prijazni poštar (babice ga obožujejo). To pa zato, ker sem dobila nagrado! Pomagala sem namreč razširiti novico, da en simpatičen kuža išče dom, in imela seveda tudi srečo:) Lenčka, avtorica bloga Veganska po-iz-kušna, ki je nagrado razpisala in prijazno (pa ekspresno!) poslala, me je prosila, naj napišem recenzijo poslanih stvari, kar seveda z veseljem počnem.

Pa poglejmo:

- kokosova voda je prav hecna stvar, res. Pridobljena je iz mladih, zelenih, kokosov, in naj bi bila izjemno zdrava, še posebej po treningu. No, danes sem imela kar naporen trening, bomo videli, če bom jutri zaradi kokosove vode kot rožica:) Okus ima pa, hm, kako bi to opisala - zelen. Res, rahlo, ampak rahlo kiselkasta je, pa malce tudi sladka, za kanček pa je v njej tudi trpkosti, tako kot pri nezrelem sadju. T. je rekel, da ima sicer čuden okus, ampak da bi ti najbrž hitro postala všeč, če bi je veliko spil.

- sadna ploščica iz raznega tropskega sadja je bila po pričakovanju taka žvečljiva, skoraj gumijasta, sladka, rahlo lepljiva - fajn zadeva za v torbico in za kak prigrizek, ko nimaš časa ali volje za kaj več.

- bio presna kakavova zrna pa so nekaj čudovitega! Videti so kot na grobo ribana čokolada, hrustljavi in grenki, a ne preveč. V smoothieju z banano, domačim ovsenim mlekom (recept še pride:)), agavinim sirupom in meto pa so bili naravnost krasni. Pa še ful enih antioksidantov imajo in kup magnezija. Najbolj pa mi je všeč napis, ki obljublja "chocolate high". T. je bil sicer razočaran nad tem, da niso prav nič sladki, meni pa je pri čokoladi bolj pomemben kakav kot sladkor (čeprav je v majhnih količinah kakopak zaželen;)).

Zraven pa sem dobila še kjut razglednico s kužki:)

Hvala, Lenčka! Upam, da kuža kmalu najde dom!