 |
| Kulinarično knjižno kazalo, ki ti prikliče nasmeh na obraz;) |
Tale objava je že dva dni v moji glavi, kjer je sicer še en kup drugih zadev (ja, september je), in mi je kar nerodno, da je nisem na svitlo dala že kar takoj. Pred dvema dnevoma se je namreč zgodilo nekaj ... magičnega. T. je prinesel pošto. In niso bile položnice. Niti knjige, kar je sicer pogosto. Bila je ena lepa, lepa ovojnička, naslovljena name. Ki sem jo, žal, v naglici, podžgani z radovednostjo, prav nesramno strgala (zato je zdaj ne morete videti) in odkrila ... Moj prvi snail-mail-fan-mail! In v njem, ah, najbolj ljubko knjižno kazalo ever!
Takšna ljubka jagodka na zelenem svilenem trakcu, na drugem koncu srček+gumb - za srečo (in proti prismojanju). Naredila ga je tista gospa, ki se pod komentarje podpiše kot Piščanček, sicer pa sliši na ime Sovica Oka, in v katere delavnici kar mrgoli majhnih simpatičnih mehkih bitij, ki preganjajo knjižne molje:) Bila sem čisto ganjena, kot si najbrž lahko zamislite. Hvala, Urška-Piščanček-Sovica!
 |
| A nista lep par? |
Z vami sem tokrat hotela deliti koristne informacije o knjigah. Saj veste, tistih zadevah, v katere spravljamo luštna knjižna kazala. Jesen je najboljši čas za branje, sploh, ko začne deževati, mmm. Takrat sanjam, da bi imela približno takole bralno okno:
 |
| Iz House Beautiful: http://www.housebeautiful.com/decorating/home-makeovers/cozy-fall-home-decor |
Na katerem bi sedela, zavita v kako mehko dekico, z dobro debelo bukvo in večno polno skodelico večno toplega črnega čaja s sojinim mlekom. Ali japonskega zelenega. Mogoče tudi šipkovega ali tistega turškega jabolčnega. Anyway.
Na dušek sem prebrala Služkinje, prijetno debelo in prijetno roza knjigo punce, ki je začela pisati, ko je bila noseča - in s tem nadaljevala še kakih pet let potem. Kathryn Stockett ji je ime in zdaj je slavna ko hudič. In kmalu bomo lahko gledali film, posnet po njej (The Help, po angleško, če boste IMDB-jali). Zgodba je napeta in ganljiva, smešna in spodbudna ... ma ni da ni! Priporočam, pa čeprav morda ne bo branje na plaži, ampak ob čaju.
Druga knjiga, ki me je prevzela, se bere bolj počasi in je starejša, morda jo že zdavnaj poznate. Anna, Hanna in Johanna je njen naslov, Marianne Fredriksson pa v njej popiše življenja kar treh žensk iz treh različnih generacij, pri čemer mimogrede izvemo kar nekaj o švedski zgodovini in antropologiji, še veliko več pa o medsebojnih odnosih med materami in hčerami, starši in otroki, med moškimi in ženskami. Če si kdaj želite, da bi vam kdo povrnil vero v žensko moč (pa ne zgolj v nekem poenostavljenem feminističnem smislu), vzemite v roke Anno, Hanno in Johanno. Pa tudi takrat, ko bi rade pretresle svoje odnose z najbližjimi in si nastavile ogledalo ...
In za konec še ... kuharska, seveda. Naslednja v seriji Skinny Bitch, ki je končno odrastla in dobila fotke, pa recimo malo bolj sofisticiran jezik;) Gre za Ultimate Everyday Cookbook. Knjiga je zelo lepo oblikovana, polna lepih fotk in bogata z informacijami. Recepti so sicer odlični, ni več toliko ponarejenega mesa kot v predhodni kuharici, vendar pa jim jaz ne bi ravno rekla everyday recepti;) vsaj ne v našem klimatskem pasu. Porcije so seveda zelo majhne, je pa povsod kar precej maščob, kar me je presenetilo. Ampak vsekakor knjiga, ki sem jo enostavno morala imeti na svoji knjižni polici in moram rečt, da komaj čakam, da preizkusim recept za jagodne cupcake.
