Nigella, oh Nigella. Redkokdaj kuham po njenih receptih, ker niso ravno blizu mojemu običajnemu repertoarju. Ampak, kadar koli jo vidim, si mislim, da bi pa mogoče bilo pametno, če bi. Če namreč drži, da si to, kar ješ, potem Nigella kuha res prav odlično. Mislim, a ni fejst bejba? Če bom pri 56-ih zgledala tako, bom cel dan poplesavala. In vse zabelila s kupi masla, hehe. Njena zadnja knjiga, Simply Nigella (ni čisto nova, izšla je lani oktobra), pa se sliši in vidi tako obetavno, da me resno srbijo prsti, da bi jo kupila. Če ne za dobesedne prevode v kuhinjo, pa za inspiracijo. Izkazala se je namreč za kar dobro inspiracijo, vsaj v primeru tehle vilinskih tortic.
Tele vilinske tortice so izredno sladke, to je že treba povedati, ampak to je ena od tistih sladkarij, pri katerih si rečeš: sladkarija naj bo sladkarija. Ali si vi tega nikoli ne rečete?;) Zato je bila tudi sodba o njih pri nas doma deljena: hčerki zelo za, mož ne najbolj, tašča pa je celo rekla, da so božanske! Morda najbolje, da poskusite na lastnih brbončicah, hm?

Kakšna se pa vam zdi Nigella? Vas kaj mika njena knjiga?



Veganske vilinske tortice
za 10 tortic
(navdihnjeno po Nigelli)

100 g kokosovega olja
80 g kokosovega sladkorja
6 žlic aquafabe (slanica iz konzerve čičerike)
pol žličke jabolčnega kisa
100 g pšenične moke
2 žlici mletih mandljev
1 žlička pecilnega praška
1/2 žličke sobe bikarbone
vanilija v prahu
2-3 žlice rastlinskega mleka

Pečico ogreješ na 190°C.

V večji skledi zmiskaš kokosovo olje in sladkor. Doliješ aquafabo, mleko in kis, ter zmiksaš.

V drugi skledi zmešaš moko, vanilijo, pecilni in sodo, ter preseješ v tekoče sestavine. Dodaš mlete mandlje in nežno premešaš z metlico (ne miksati).

Nadevaš v papirnate ali silikonske modelčke za mafine.

Peci na 190 °C 20-25 minut oz. dokler niso robovi rahlo zapečeni.



Veganski royal icing

2 žlici aquafabe
250 sladkorja v prahu
vanilija v prahu
1 žlička limoninega soka

Aquafabo stepeš, da se začne lepo peniti, postopoma vsuješ sladkor in vanilijo, dodaš limonin sok in stepaš 10 minut. S tem poljubno na debelo premažeš tortice in posuješ z mrvicami. Lahko uporabiš tudi navaden ali obarvan royal icing ali pa poljubno tanko razmazan kokosov sladkorni preliv iz tega recepta za kapkejke.

Ta-da! Tu je moje presenečenje - Uglašena kuhinja z novim predpasnikom;) Vam je všeč?

No, meni vsekakor je, zelo! Z Veroniko Škof, tisto polovico Lavivavere, ki ni moja sestra, sva si kar nekaj časa dopisovali o bodočem dizajnu Uglašene kuhinje, predvsem zato, ker ima Veronika toliko idej (in vse so dobre!). Ko sva se bolj ali manj strinjali o tem, v katero smer bi z dizajnom šli, sva se dobili na super kratkem sestanku (nisem še imela tako učinkovitega sestanka), kjer sva dorekli zadnje detajle, in ostalo je še kar nekaj časa za kavo z ovsenim mlekom. Veronika je (poleg tega, da je polna idej in zelo učinkovita) res simpatična, topla in, kot vidite, zelo talentirana punca. In veste, sploh ni hotela, da jo takole hvalim (evo, še ena pozitivna lastnost: skromnost!).

In sedaj še druga lepa novica: moj kuharski blog prav danes praznuje svoj 4. (!) rojstni dan. No, od prve objave na Lakotnikovem brlogu so minila štiri leta, nekje vmes pa je bilo leto stagnacije (služba+diploma=nič časa za blog). Morda bi sicer bilo bolj prav praznovati datum, ko je bil blog pred dvema letoma ponovno rojen kot Uglašena kuhinja, no, pa saj lahko praznujemo tudi tega (25. januarja vsi rabimo še kak razlog za praznovanje, kajne?;)), a zgodovine na internetu ne moreš zatajit - torej, vse najboljše za te, dragi blog!

In ker imam danes same dobre novice, sem se odločila, da vam nekaj podarim. Ja, najlepše bi bilo, če bi vas vse povabila na torto, ampak letos še ne:) V nedeljo bom izmed vseh, ki boste pod to objavo pustili komentar (namig: voščilo blogu ali pohvale dizajnerki), izžrebala nekoga, ki bo dobil eno luštno presenečenje.