Kakšni so kej vaši hladilniki ... od zunaj? Moj je poln otroških risbic, računov in opomnikov, načečkanih na katerikoli papirček že leži v bližini, vse pa je primagneteno z magnetki Ledena doba (#facepalm). Tako ne-stajliš ... Imam pa dva, sedaj tri, magnetke, ki so mi res všeč: cofkast magnetek, kakšne sem izdelovala za praznična darilca pred nekaj leti, turško oko in sedaj zajčka iz filca. Ko odstranim vso papirnato kramo, se mi zdi hladilnik kot monolit miru, ampak kaj kmalu se spet pojavi kakšna nova umetnina, ki jo je treba takoj razstaviti (v resnici uživam v tem, to je eden mojih najljubših delov starševstva in tega ne bi nikoli spremenila, pa naj bo prazen hladilnik še tako šik (klik:))). Ampak naj vam povem o najnovejšem magnetku, ki je križanec med magnetkom in otroško umetnino, sicer pa velika prelomnica v življenju bodoče modne kreatorke (policistke/frizerke/astronavtke/zdravnice, ne vemo še točno).

Moja petletna Lumpika me najbrž že dve leti prosi, naj jo naučim šivati. Nekajkrat se je že sama lotila in hotela kar iz prve zašiti obleko. Jaz sem si pulila lase, saj se mi je zdelo, da je absolutno premajhna, da bi lahko kar koli zašila, jaz pa tudi nisem kakšna mojstrica šivilja in ji ne znam ravno pomagati (si pa že dolgo želim na tečaj šivanja, tako da me prosim obvestite, če veste za kakšnega!). Pred nekaj meseci pa je Lumpiki uspelo nahecati nono, da bosta zašili obleko. In res sta naredili tuniko iz kosa blaga, ki sta ga na enem mestu odrezali in na dveh mestih zašili. Lumpika je bila kar zadovoljna. Včasih je treba samo malo drugače pogledati na svar, in none/babice/bice/ome to ponavadi res znajo.

Pred kratkim je Lumpiko spet prijelo, da bi si zašila obleko, in tokrat sem ji naredila pridigo o tem, da ne moreš začeti s šivanjem oblek - da se je treba najprej poučiti o osnovnih šivih. In tako sem po nekaj minutah guglanja našla projekt zanjo: majhno živalco iz filca, pri čemer bo lahko uporabila najbolj osnovni šiv (po angleško se mu reče running stitch, kako pa po naše, ve kdo?), ki sem se ga tudi jaz najprej naučila, kot otrok (nisem pa prišla veliko dlje od tega, haha (čeprav sem si naredila 2 obleki in ju tudi nosila)).

Če ste v šivanju še bolj bosi od mene, vam bo v pomoč tale video. Imam tudi posnetek Lumpike pri šivanju, vendar ga zaradi tehničnih težav, s katerimi vas ne bom morila, še ne morem objaviti. 

Kako narediš živalico iz filca, ko imaš 5 let

potrebuješ:

papir, svinčnik
filc
škarje
barvne prejice za vezenje
polnilo
šivanko z velikim ušesom
navaden magnetek (iz hobi trgovine ali trgovine s pohištvom)
skico živalice

Najprej izbereš živalico, ki jo želiš narediti. Narišeš na papir in izrežeš.

Skico prerišeš na filc s kredo (naj ti pomaga odrasla oseba). Za glavo potrebuješ 2 enaka kosa v obliki glave (krokodilova je precej drugačna od zajčke, recimo). Za ušesa je dovolj ena plast, torej le 2 kosa filca za ušesi.

Izrežeš.

Če želiš, da ima tvoja živalica obraz, za pomoč prosiš odraslo osebo, ki naj izveze oči in smrček ali prilepi plastične oči (iz hobi trgovine).

V šivanko vdeneš prejico za vezenje in narediš vozel (naj ti pomaga odrasla oseba).

Oba dela za glavo zašiješ skupaj; po nekaj šivih vstaviš uho in ga prišiješ med dva kosa nato dodaš še drugo uho.

Ko ti ostane le še nekaj šivov do konca, živalsko glavo napolniš s polnilom in potem dokončaš šive.

Z vozlom naj ti spet pomaga odrasla oseba.

Ta-da, tvoja živalca je nared! Zdaj pa jo lahko še nalepiš na magnet - ali špangico - z uhujem ali superatakom (ahem, spet naj pomaga odrasla oseba).



Na fotkah je hladilnik Bosch Serie 6 KGN49AI22, s katerim smo zelo zadovoljni. Bosch je tudi sponzor te objave, besede in mnenja pa so kot vedno moji. Hvala vsem, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje (in dajejo razstavno mesto kreativnim otrokom:)).

Morda se spomnite stolčka iz objave o sobici mojih deklic? Čeprav gre za sila enostaven DIY, po slovensko najbrž SMS (ker NS se mi ne sliši tako dobro), mi je res pri srcu. Ko se seliš sem in tja in (še) nimaš zelo izdelane ideje o tem, kakšen stil dekorja ti je blizu, se ti nabere en kup zelo raznorodnega pohištva. In ko končno ugotoviš vsaj približno, kaj ti je všeč, te morda zamika, da bi kar vse vrgel na kosovni odpad in začel znova - nikar! Veliko stvari se da preobraziti že z malo barve in kakšnim kosom blaga. Kot stolček iz današnje objave.
Suha roba je zakon, vedno z veseljem sprejmem gospode s kombiji, ki se pripeljejo s svojimi kuhalnicami, košarami in štili za orodje - jaz to vidim kot material za ustvarjanje! Tako sem recimo s štili za orodje naredila zelo enostaven šotor za otročke (najprej je bil malenkost bolj kompliciran, ampak se je blago strgalo, zato sem uporabila kar to hipi pregrinjalo). 

Shabby chic ni (nujno) kič

Stolček pa je svoji prvi vnučki kupil navdušeni deda kmalu po tem, ko smo se preselili na Koroško. Ko sem začela urejati otroško sobo, se mi je zazdelo, da bi bil lahko ljubkejši in bolj usklajen s celoto, če ga pobarvam, blazino s smrkci pa preoblečem v kaj bolj romantičnega in manj risankastega.

In sem ga res. Nameravala sem ga pobarvati še enkrat, da bi bil enakomerno pobarvan, a sem se vmes odločila, da mi je pravzaprav bolj všeč tako malo "zdelanega", shabby videza (mimogrede, ko sem prvič odkirla shabby chic, že dolgo nazaj, sem  bila navdušena, zdaj pa se mi zdi preveč kičast, vsaj v izvedbi, ki je najbolj pogosta - z ogromno volančki in servietno tehniko; všeč mi je v izvedbi, kot jo lahko najdeš v lepih angleščkih revijah, npr. Living etc. (če ima kdo stare številke, in jih ne potrebuje več, se zelo priporočam!) ali v knjigi Doma, ki je nepričakovano postala ena mojih najljubših virov inspiracije, ali v angleških podeželskih hišah, kot si jih lahko voajersko ogledujemo v BBC-jevi seriji Escape to the Country.

Kako pobarvati pleten stolček

Ponavadi je treba pohištvo pobrusiti, preden ga barvamo, a pletene stvari je praktično nemogoče brusiti. Stolček sem zato izdatno pošpricala z razmaščevalcem Meglio, zdrgnila in temeljito stuširala. Potem sem ga pustila, da se je dobro posušil (ne vem, kako dolgo, ampak najbrž vsaj en dan). Pobarvala sem ga z manjšim čopičem s temeljno barvo Jubin Decor Primer, ki je primerna tudi za igrače. Nameravala sem nadaljevati z Jubin DeCorjem, a mi je bil všeč tak, kot je bič. Če želite bolj enakomeren nanos, ga seveda še enkrat pobarvajte. Zelo dobro se obnesejo tudi spreji (ne vem znamke, kupila sem ga v Zadrugi), tako sem recimo pobarvala eno košaro za igrače, ampak nisem čisto prepričanaa, da so tako neškodljivi kot Jubin.

Najbolj enostavna "naredi sam" prevleka za blazino

Blazino sem preoblekla v blago zelo ljubega krila iz Zare, ki ga je najprej nosila moja mama, potem pa sem ji ga zasegla in ga še vrsto let nosila jaz, dokler ni bilo že preveč zdelano, a blago je bilo še vedno uporabno in preveč lepo, da bi ga zavrgla (evo, temu se reče trajnostna moda, ne?). Po pravici povedano nisem blazno dobra šivilja, imam pa veselje, tako da vam ne znam najbolje svetovati, kako se zašije nova preobleka za tako blazino. Jaz sem enostavno ob-risala obliko blazine na prepognjeno blago in zašila na narobni strani, potem pa obrnila prevleko, vstavila blazino in s precej šlampastimi šivi zaprla vso stvar. Če imate kakšen dober tutorial na to temo, mi kar prilepite link v komentar, bom dodala v tekst.

Kako se vam zdi preobraženi stolček? Vam je bolj všeč originalna verzija? Ste nedavno kaj preobrazile ali naredile same/naredili sami (pokažite nam!)? Kakšna se vam zdi ideja uporabiti suho robo kot material? Če vam je všeč, jo lahko delite s prijatelji (ni skrivnost;)) s pomočjo gumbov pod objavo. 

Tole z lepšanjem sveta morda zveni ultra pretenciozno, ampak če prihranim svetu eno goro plastičnih vrečk, sem tudi nekaj naredila, ne? Tako da že dolgo hodim po svetu z nakupovalno vrečko iz blaga v torbici. Ampak to ponavadi ni bila šik vrečka, temveč kakšna reklamna. Sedaj, ko imam čas, sem sklenila narediti malo bolj luštne vrečke za nakupovanje (in predvsem za v knjižnico!:)). Potiskane s krompirjevo štampiljko.

Recept za "krompirjevo" nakupovalno vrečko

potrebuješ:
vrečko iz blaga (že sešito lahko nabaviš v trgovini s hobi programom)
barve za tekstil
krompir (vsaj enega;))
čopič (niti ne nujno)
pokrovček od kozarca za tahini ali kaj podobnega (star krožniček, itd. - v glavnem mora biti dovolj globoko, da drži barvo in dovolj plitvo, da lahko namočiš krompir)
nožek in izvijač (ki ju lahko nadomesti tudi kaka bolj sofisticirana priprava za rezljanje!:))
servieta ali krpa za preizkušanje in brisanje
nekaj, da se miza ne umaže (folija, časopis, ...)
karton ali debelejši papir v velikosti vrečke (npr. listi iz starega koledarja, časopis, ...)


Najprej seveda izbereš motiv za svojo vrečko in ga po želji izrišeš na papir. Kompliciranje odsvetujem;) Jaz sem tokrat izbrala listke in ribice. Nimajo prav veliko skupnega, so pa kar hvaležne oblike za vrezovanje/izrezovanje. Krompir opereš in prerežeš na pol. Z nožkom (ali tankim izvijačem) izrišeš motiv in ga z nožkom poglobiš. Sedaj v krompir zarežeš od strani in odstraniš vse, kar ni tvoj motiv. Motiv dodelaš z nožkom ali izvijačem (v mojem primeru listne žile, ribja glava in oči, ...).


Pomočiš v barvo in preizkusiš odtis na odpadnem, poskusnem blagu. V vrečko vstaviš nekaj, kar bo vpilo barvo, da ne bo pronicala na drugo stran vrečke. Z enkrat pomočenim krompirjem lahko odtisneš več odtisov; prvi bo jasno zelo močan, naslednji pa bolj bledi, a zato bodo izrezani detajli prišli bolj do izraza. Mogoče ti bodo všeč samo odtisi določene jakosti, no, meni je všeč ravno to, da so različni.


Na svoje odtise lahko odtiskuješ še enkrat (še posebej kul, če uporabiš drugo barvo) in tako dobiš zanimiva prekrivanja ali prelivanja. Jaz sem uporabila barve za svilo, ki so bolj tekoče, kar mi ustreza. Sicer pa lahko barve vedno razredčiš z vodo.


Ko se barva posuši, svojo novo šik nakupovalno vrečko polikaš, da barvo fiksiraš. Običajno se lika z narobne strani, cca. 3 minute (sicer pa lahko preveriš na lončku z barvo). Pereš jo lahko na 40°C. Vrečka se tudi po pranju na 40°C nekoliko skrči, barve pa ostanejo lepe, tudi če pereš na 60°C - no, to velja vsaj za moje vrečke in moje barve ...


Meni je všeč:)

Plevel v vazi postane šopek.

V gozd hodim, da:
a) pogledam, kaj je narava počela medtem, ko sem jaz ždela za pcjem
b) se uskladim z dihanjem gozda
c) premislim o vsem mogočem.

Res je fino. Ravno sredi opažanja, da sem v gozdu danes sama in kako sem se fino umirila, je mimo mene na gorskem kolesu pridivjal kolesar v popolni bojni opremi. Gozd je res vsestranski. Mir ali adrenalin, za vse se najde prostor. Tudi za prav nenavadna doživetja in čudežna bitja - poglejte si Skrivnost iz Kellsa, če si je še niste. Čudovita stvar.

Moj šopek.

No, svet pa razen risank lahko naredi lepši tudi - plevel. To sem odkrila že dolgo dolgo nazaj, a takrat mi koncept plevela ni bil najbolj jasen. So bile pač "rožice" kot vsake druge. Na novo sem plevelove šopke odkrila, ko sem hotela pregnati depresijo iz kletnega stanovanja. Plevel v vazi postane šopek, in šopek razveseljuje. Pa ni ga treba kupit. Ali narabutat. Ali čakat, da ti ga prinese fant:) Če se kdo sprašuje, kaj počne šopek na kuharskem blogu: krasi mizo, vendar!

Recept za plevelov šopek

Pojdi na travnik, na obronek gozda ali kar na parkirišče, natrgaj cvetoči plevel in ga vtakni v vazo.
Tudi vazo lahko narediš all by yourself in to kar iz odpadkov, kot predlaga vedno domiselna avtorica Peperminta.

P.S.: fantje, ta pristop k šopkom priporočam samo v primeru, da se je vaša draga izjasnila, da so njene najljubše rože marjetice;)

Šopek iz plevela.