Čez dan imam enih 100 idej, kaj bi napisala na blog, ko pa sedem zraven, mi pride na misel le "Sem že omenila, da imam zelo rada mačke?" ali kaj podobnega. No, danes bom z vami delila svojo glasbeno inspiracijo ali kako naj temu rečem. Same babe. In to res hude. Delajo mi družbo bolj pri slikanju, klikanju in likanju, kot pa pri kuhi. Dobro družbo, moram rečt. Novo odkritje zame (ja, vedno sem par let za pop časom) je Adele, čudovita, mlada, edinstvena Britanka. Nekateri, bolj kompetentni od mene v glasbeni presoji, pravijo, da je slaba kopija Amy Winehouse. Jaz se bolj strinjam s tistimi drugimi, ki pravijo, da se je ne da z ničimer primerjati. In da zna čustva izraziti tako, da se v njih lahko vsakdo prepozna. No, mene je dobila:)

Muc.

Potem je tu še en kup drugih luštnih frufrujastih Angležinj, s katerimi bi z veseljem posedala na čaju (kaj čem, fine so, ampak najbrž nimajo časa:)): Kate Nash (ki je tako luštna in duhovita!), Lilly Allen (ki je prisrčna in predrzna in ima oči in nasmeh kot moja prijateljica A) in seveda Florence+The Machine (z neverjetnimi besedili in nečim magičnim all around). Pa Nizozemka Caro Emerald, ampak ne vedno. Beat je ubijalski, imidž tudi, besedila so tista, ki bi se jih dalo izpiliti.

Ne smem pozabiti na Alicio Keys, wow. Pa Melody Gardot, njena besedila dobijo čisto drug pomen, ko se podučiš, da je pred leti v nesreči skoraj izgubila življenje, dobila pa je nepopustljive bolečine, ki jih premaguje prav z glasbo in - makrobiotičnim kuhanjem (kar me spomni na Heather Mills, ste prebrali intervju z njo? Neverjetna osebnost, res!).

Moja vedno najljubša pa je Nina Simone, ki je v izražanju čustev neprekosljiva. Ma v vsakem komadu se lahko najdem! Največja carica.

No, zdaj pa k hrani!

Čili.

Recept za kari s tofujem

Včeraj sem prvič naredila pravcati kari, danes pa čili. Kari definitivno zmaga. Ko sem ga prvič poskusila v Da Bu Di, sem ga hotela poustvariti doma, nisem pa šla preverjat receptov. Namesto kokosovega mleka sem uporabila riževo, namesto limonske trave kar limono, in namesto curry paste Drogin curry prah. Pa je bilo zelo dobro, pravzaprav:) Recept je prirejen po dobro znani knjigi Heidi Swanson, Super Natural Every Day.

Kari s tofujem. Fotka ni nevemkaj, ampak veste kaj, tudi Heidi nima fotke karija v svoji lepi, fotk polni knjigi. Bržčas to ni ena od fotogeničnih jedi.

sestavine za kari s tofujem (za 2 osebi):
1 JŽ kokosovega olja
pol čebule
1 bučka
1 korenček
100 g šampinjonov
1 Ž curry paste
80 ml kokosovega mleka
100 g tofuja
malo vode (kakšne četrt čajne skodelice)
sol

Čebulo nasekljaš, zelenjavo narežeš na tanke rezine/palčke/kockice. Tofu narežeš na kockice. Olje segreješ, dodaš čebulo in korenček, čez nekaj minut še bučko. Posoliš (en dober ščepec, recimo).

Curry pasto zmešaš s kokosovim mlekom in s tem zaliješ zelenjavo. Dobro premešaš in dodaš šampinjone ter tofu. Pokriješ in kuhaš nekaj inut, da se vse skupaj dobro segreje. Sedaj še malo zaliješ z vodo in poskusiš (pihaj! nočeš si opečt brbončic, ki jih čaka super kari!), če je dovolj slano. Heidi svetuje, da postopoma dodajaš sol, dokler zadeva ne dobi pravega okusa ali lepše: "until the flavors in the curry really pop." Postrežeš z rižem (najraje tajskim, ampak tudi italijanski se je zelo dobro obnesel:)).