David Frenkiel in Luise Vindahl sta ustvarjalca bloga Green Kitchen Stories, ki trenutno doživlja velikanski uspeh v svetu kuharskih blogov, pobira priznanja, nagrade in žanje občudovanje na vseh koncih. Najprej očara sam blog, ki je krasno oblikovan in poln sočno barvitih fotk, potem elegantna aplikacija za iPhone, sedaj pa še zajetna kuharska knjiga The Green Kitchen, ki v podnaslovu obljublja: Delicious and Healthy Vegetarian Recipes for Every Day. In obljubo avtorja držita, recepti so res dovolj preprosti, izvedljivi in tudi niso polni čudnih sestavin (moram pa priznat, da pasijonke recimo nisem našla na tržnici, ampak mogoče sem jo pa sploh iskala na napačnem koncu ali v napačnem letnem času, ker v resnici ne vem, kaj to sploh je;) Pa vi?).

Naslovna fotka obljublja veliko zelenjave in barvitosti, in tudi to drži, fotografije v knjigi so več kot okusne, čeprav moram priznati, da so mi tiste z bloga ponavadi še ljubše, ker imajo več zgodbe. Vsekakor pa fotke kar dobro predstavijo končni rezultat - jed. Aja, nekaj fotografij pa prikazuje tudi njihovo življenje, na njih seveda žari mala Elsa, tako da moram reči, da je to en prav prikupen dodatek h knjigi.

Na začetku knjige je nekaj splošnih priporočil za kuhanje nekaterih osnovnih jedi, kar jaz običajno preskočim (mogoče pa bi se lahko kaj pametnega naučila? no, meni se mudi k pravim receptom;)), na koncu pa je prijetno stvarno kazalo ali kako se temu reče. Recept podobno kot na blogu tudi v knjigi pospremita z malce predzgodbe, pri čemer se izmenjujeta, kar je prav simpatično.



Po duhu kuhinje in dizajnu knjige me The Green Kitchen spominja na mojo sicer (še vedno!) najljubšo knjigo, Super Natural Everyday. Moram priznati, da je lažje kuhati po GKS (ker imam nekako vse sestavine ponavadi pri roki), po drugi strani pa moram priznati tudi, da sem nad recepti GKS manj navdušena (Heidi Swanson je pač nenadkriljiva konkurenca, to sploh ni kritika zelo mladih kuharjev, Davida in Luise). Je pa tudi res, da morda še nisem začela preizkušati najbolj navdušujočih receptov:) Do sedaj sem pripravila: danski rženi kruh, pizzo s testom iz cvetače, čičerikine palačinke z raito in zelenjem, bučkine testenine in lečine kroglice, bučkine zvitke z rikoto, čokoladno torta z rdečo peso, zamrznjeno jagodno torto z dnom iz sončničnih semen in peso po burgundsko. Slednja naju je (še posebej zahtevnega jedca T.) najbolj navdušila, zato tudi delim recept z vami.

 Burgundska obara z rdečo peso

Recept je Davidova in Luisina predelava slovite boeuf à la Bourguignonne (govedina po burgundsko) Julie Child. Čisto majčkeno sem ga spremenila tudi jaz, ker nisem imela vsega doma, oz. sem uporabila bio maslo namesto olivnega olja, ker se mi to zdi bolj francosko, in zakaj pa ne. ;)

(za dva)
1 JŽ masla (ali olivnega olja)
1 majhna čebula, nasekljana
2 stroka česna, nasekljana
3 korenčki, narezani na večje kose
3 rdeče pese, narezane na večje kose
2 lovorjeva lista
2 ščepca timijana
sol, poper
1 JŽ paradižnikove paste
125 ml rdečega vina (jaz sem uporabila kar refošk, ki je bil pri roki)
250 ml juhe

200 g zelene leče
ščep soli

1 JŽ masla (ali olivnega olja)
okoli 200 g gob (jaz sem uporabila malo svežih in nekaj konzerviranih šampinjonov, sicer se v BB uporabljajo kostanjevke), narezanih na rezine ali četrtine, če so manjše
4-5 biserne čebulice/šalotke/na četrtine narezana majhna čebula (jaz sem uporabila slednje)
1 ČŽ koruznega škroba/arowroot (po želji), razmešanega v malo vode (žlica)



V velikem (po možnosti litoželeznem) loncu segreješ maslo oz. olje, nanj vržeš čebulo in česen in pražiš, da se zmehča. Potem na to vržeš peso, korenček, lovor in timijan, pa soliš in popraš po okusu (oz. na oko). To cmariš kakih 5 minut, tu in tam premešaš.

Dodaj v vinu razmešano paradižnikovo pasto, zalij z zelenjavno juho. Kuhaj 20 minut na malem ognju.

Medtem skuhaš še zeleno (francosko) lečo. Najprej jo zavreš, odliješ in dodaš novo vodo, kuhaš skoraj do mehkega (cca. 15-20 minut), potem soliš, še par minut kuhaš in odliješ vodo. Daš na stran.

V ponvi segreješ maslo/olje, nanj vržeš čebulice oz. razčetverjeno čebulo in narezane gobe. Pražiš, dokler gobe ne porjavijo. Soliš in popraš po okusu. Vmešaš v obaro.

Poskusiš obaro in dodaš še vina, začimb, soli ... Dodaš lečo (ali pa jo dodaš v krožnike tik preden naložiš vanje obaro). Če si res fensi, pred postrežbo iz obare pobereš lovorjeve liste, če ne pa nanje zgolj opozoriš ostale jedce;)

Pirini keksi z vanilijo in figami.

Včasih imam kakšen recept zelo dolgo v planu. Tegale recimo par mesecev, vse odkar mi je mama prinesla figovo marmelado in mi povedala, po katerem receptu dela piškote z njo. In včeraj je napočil dan, ko je bilo te piškote nujno treba narediti.

Imam namreč teden razmeroma slabe volje, morda zaradi tegale, morda pa kar tako. Po dolgem obdobju zdravega življenja, telovadbe (Zuzka, seriously!), ustvarjanja in vzdrževanja higienskega minimuma v hiši, me je prijela lenoba na kvadrat in velik apetit za slaščice. Dvakrat sem pekla kosmičevo-bananine kekse z dodatki, bom delila svojo verzijo, ko jo izpopolnim (naj povem, da je T. že sedaj zelo zadovoljen z njo, ampak jaz mislim, da je še prostora za izpopolnjevanje), potem pa sem hotela nekaj drugega ... in sem se spravila k temle veganskim pirinim keksom, nakar sem ugotovila, da so res super izi za pripravo in super mehki, skorajda sočni - na dober način (čuden izraz v paru s keksi, vem).

Aja, mimogrede, Cosmopolitanova novinarka Živa me je uvrstila na seznam najboljših slovenskih kuharskih blogov! Tam so tudi moji ljubi Ana, Ana, DB in Špela.

Pirini keksi z vanilijo in figovo marmelado (veganski)

200 g fine pirine moke (če je nimate, samo presejte navadno)
2 zajetna ščepca vanilije
1/3 ČŽ pecilnega praška
1/3 ČŽ sode bikarbone
ščep soli

120 ml ne preveč sladke figove marmelade (ali pol skodelice nasekljanih suhih fig+pol skodelice jabolčnega soka)
8 JŽ stopljenega kokosovega olja
6 JŽ agavinega sirupa



Pečico segreješ na 180-200 °C (odvisno od tega, kako močna je... Tista v prejšnjem stanovanju bi morala biti na 180, tanova mora biti na skoraj 200 ... ).

V skledi zmešaš suhe sestavine, nato jim dodaš mokre. Dobro premešaš.

Na pekač, obložen s peki papirjem, z majhno žličko nakupčkaš testo (piškotki naj bi bili približno velikosti oreha).

Pečeš 10 minut na 180-200 °C oz. toliko časa, da so ob robovih lepo zapečeni.

Pustiš, da se ohladijo na pekači in po želji potreseš s sladkorjem v prahu, ki mu dodaš ščep vanilije.

Super pašejo k črni kavi in earl greyu. ;)

Presna torta s pinjolami in jagodičevjem.

Spet so eni prazniki pred vrati (ok, in eni že za vrati:)). In jaz sem slaba s prazniki, ne vem, če ste opazili, ampak ignorirala sem čisto vse praznike po vrsti, mislim, da sem nazadnje obeležila predlanski Božič. Pa ni to neka hipsetrska odločitev "oh sej meni prazniki sploh niso pomembni, vsak dan je praznik, blah blah". V resnici so mi precej pomembni, ampak, resnici na ljubo, nisem jaz iz najbolj prazničnih krajev (figurativnih) in če mi ne grejo od rok, je to najbrž zaradi pomanjkanja vaje in ne odsotnosti kakšnega posebnega prazničnega gena.

Pravzaprav sem se kar slabo počutila, ker nisem dovolj praznovala in prispevala k prazničnosti, zato sem se odločila, da začnem z najpomembnejšim: osebnimi prazniki. In zdaj vsem dragim pečem - ali pa nepečem - rojstnodnevne torte (razen, če me kdo prehiti). Rojstni dan se mi zdi še posebej pomemben dan, odkar sem bila enemu rojstvu "priča" in vem, da to ni hec. Pravzaprav bi za vsak rojstni dan morala torto dobiti tudi slavljenčeva mama ... Ampak tale torta je za očeta.



Mogoče sem vam kdaj prala možgane, da mora biti hrana sezonska ... mja, in kaj, če hočeš narediti sadno torto aprila? Greš v štiri (ja, dobesedno) trgovine in ugotoviš, da je najbolje kupiti kar tole, kar vidite na slikah. Prvotni plan so bile samo jagode, ampak no, borovnice in maline so bile preveč luštne na pogled, da bi jih pustila v trgovini. In kmalu bodo zares sezonske:) Drugače pa sem se poigravala še z idejo manga, bil bi lep, pa zelo sezonski, hehe (nekje že, kajne?), poskusim ob priliki (mislite, da paše s timijanom? Ali bolj z meliso?).

Kakor koli, tale kombinacija je bila super. Pinjole so popestrile že znano kremo iz indijskih oreščkov in ji dodala še eno noto, ki je sploh ne znam opisat, ampak paše z limono in kiselkastim sadjem. In še mnenja jedcev, ne da bi se hotela preveč hvaliti, "ta torta je tako dobra, da ti jo je žal pojest, ker je potem ni več" in "še boljša, kot pečena".

Presna torta s pinjolami in jagodičevjem

(za manjši tortni model)

tortno dno
1 SK (236-250 ml) mandljev, zmletih
1/2 SK datljev+ena suha figa, namočenih
ščep soli

krema
1/2 SK pinjol (približno ena mini vrečka oz. okoli 50 g)
1+1/2 SK indijskih oreščkov
sok dveh limon
1 zvrhana jedilna žlica kokosovega olja
5 JŽ agavinega sirupa (po okusu dodajte več)
naribana lupina ene bio limone
ščep vanilije
voda (po potrebi)

nadev
100 g malin
100 g borovnic
200 g jagod
malo agavinega sirupa (po potrebi)

dekoracija
par užitnih rožic (vijolice, sivka, marjetice, trobentice, vrtnice ... )


Če imaš bolj švohoten blender ali sekljalnik, tako kot jaz, posebej sesekljaš mandlje, nato še datlje z malo vode, v kateri so se namakali, in potem zmešaš oboje skupaj+ščep soli. V dober blender pa lahko vržeš vse hkrati.

Spet, če imaš bolj švohoten blender ali sekljalnik, tako kot jaz, pinjole in indijske oreščke zmelješ v kavnem mlinčku, zmešaš z ostalimi sestavinami ter pustiš stati v hladilniku. Sicer je bolje pinjole in oreščke namakati 6 ur in nato zblendati v gladko kremo ter dodati še ostale sestavine.

Tortni model namažeš s kokosovim oljem, vanj rukneš pripravljeno mandljevo "testo" in pritisneš v ravno ploskev, torej brez roba kot pri piti ali tartu.

Na to nadevaš kremo, lepo pogladiš in vtakneš v zmrzovalnik za vsaj 15 minut, da se krema strdi. Potem jo prestaviš v hladilnik (ali pa tudi ne?).

Malo preden misliš torto servirati, jo obložiš s sadjem (jaz sem ga pred tem čisto malo pokapljala z agavinim sirupom, da se je lepše svetilo in bilo malo bolj sladko - hja, če ni sezonsko, tudi sladko ni tako, kot naj bi bilo).

Dekoriraš z užitnimi rožicami.

Pašta s čičeriko.

Pašta! A sem sploh že objavila kak recept za pašto (razen seveda domačih testenin)?

Razlog za to notorično odsotnost pašte na blogu pa ni kakšen snobizem, tudi pri nas je pašta vsaj enkrat tedensko na meniju:) Skrivnost je v tem, da se je za testenine (in italijansko kuhinjo širše, upam, da kmalu napišem več o tem) specializiral T., in naj vam povem, da zna pripraviti ubijalsko pašto.

Ampak ko sem pri Deb videla tale link za pašto s čičeriko in česnovo-rožmarinovim oljem, so se mi pocedile sline in sem takoj namočila nekaj čičerike. Recept imam že ene dva meseca napol pripravljen za vas, in ko sem danes videla fotke, sem si rekla, da to pa zdaj res moram delit. Že res, da je to taka tolažilna in mogoče malo bolj zimska hrana v osnovi, ampak mene rožmarin spominja na poletje kot nobena druga začimba. Pa vas?

Pašta s čičeriko, rožmarinom in česnom (Pasta con ceci)

malce prirejeno
(za dve do tri osebe)

1/2 čebule
1 korenček
1 por
4 stroki česna (ali 2velika)
2 jedilni žlici nasekljanega peteršilja
kosmiči rdečega feferona (nasekljan feferon)

1/4 dcl olivnega olja
sol
1 JŽ paradižnika iz tube
1 pločevinka čičerike ali 250 g kuhane čičerike

250 g manjše polnozrnate pašte (npr. fusilli)

1/4 dcl olivnega olja
1 JŽ nasekljanega rožmarina
2 stroka nasekljanega česna

Fino, ampak res fino sesekljaj prvih 6 sestavin (lahko kar v električnem sekljalniku).

Polovico olivnega olja segrej v veliki kozici, na njem prepraži nasekljano zelenjavo (8-10 minu). Soli po okusu.

Paradižnik iz tube zmešaj in raztopi v 1 dcl vode, s tem zalij zgornjo mešanico. Naj zavre, potem zmanjšaj ogenj in cmari še kakšnih 5-8 minut, da se zgosti. Dodaj še čičeriko in eno skodelico vode (240 ml), kuhaj 10-15 minut. Potem zajemi približno eno skodelico omake in jo zmiksaj (lahko tudi s paličnim mešalnikom kar v kozici).

Skuhaj pašto (tokrat striktno al dente). Odcedi in prihrani približno 250 ml vode.

Kuhano pašto vrzi v omako in zalij z 1 dcl prihranjene vode. Kuhaj, mešaj in po potrebi dodajaj vodo. Ko bo vsaj pašta lepo pokrita z omako, jo odstavi.

V majhni kozici segrej preostanek olivnega olja (cca. četrt dcl), nanj vrzi česen in rožmarin in cvri/praži cca. 1 minuto.

Pašto razdeli na krožnike in prelij z rožmarinovo-česnovim oljem. Buon appetito!

Presni parfait.

Parfait! No, tale je od pravega parfaita (sladkorno-želatinasto-mlečnega) svetlobna leta daleč, sorodna sta si bolj kot ne le po videzu - plasteh, sadju in okraskih. V mojem nastopajo seveda jagode, končno! Pa tudi maroške maline (sliši se fensi, v resnici pa so bile znižane v eni že tako ne dragi trgovini, in se jim nisem mogla upret). Sicer pa klasika surovih sladic: indijski oreščki in avokado.

Presni parfait z jagodičjem ter vanilijevo in čokoladno kremo

Vanlijeva krema
3 pesti indijskih oreščkov
2 ČŽ chia semen

Drage moje, dragi moji,  Tisti, ki tokrat niste imeli sreče, pa lahko še vedno izkoristite 15% popust na zelene reči za v smoothieje in se vključite v program s poetičnim naslovom Čisto zelene spremembe, v katerem boste, kot pravijo na PlanetuBIO, podrobneje spoznali živila, ki čistijo telo, predvsem alge in trave, vsak dan boste osvojili en jogijski položaj in prejeli nasvet iz aromaterapije z receptom za negovalni izdelek. Tako, malo neplačane reklame, ker verjamem, da so to kul stvari.

Drage moje, dragi moji,

končno imamo giveaway! In to s čudovitim PlanetBIO, v katerega sem se zagledala že na samem začetku delovanja, ko sploh še ni bilo lahko najti vseh teh danes že skoraj udomačenih zadev, kot so spirulina, kakavova zrna, ječmenova trava itd.

Nagrada je supernjami: PlanetBIO bo trem bralkam/bralcem podelil izdelek po vaši izbiri. Sedaj pa akcija! Odklikajte v spletno trgovino PlanetBIO, preglejte dobrote in poiščite en izdelek, ki vas najbolj mika. Link nanj prilepite v komentar pod to objavo. Pripišite, kako ga kanite uporabiti. Če še nimate ideje, kaj bi z njim počeli, lahko z nami delite kak že preizkušen recept z izdelki s PlanetaBIO.

Komentarje zbiram do srede, 10. aprila do polnoči, potem bo Lila izžrebala tri nagrajenke/nagrajence (ob polnoči pa pet jo bom zbudila v ta namen;)).

Zeleni smoothie z vsem.

Zeleni smoothie z vsem

Ko smo bili prehlajeni, sem nas, razen z ingverjevim čajem, filala tudi s takimle smoothiejem. V njem je vsa mogoča superhrana, od domače do eksotične.

šop zelenja (recimo mlade špinače), opranega in prebranega, za kalcij in železo
sok dveh pomaranč, za C vitamin
en kivi, olupljen in narezan, za C vitamin
ena banana, olupljena in narezana, za kalij in mehkobo
en kozarec vode, za H2O :)
majhna žlička spiruline, za železo in minerale
čajna žlička mace, za energijo in hormone
zvrhana čajna žlička ječmenove trave, za alkalizacijo
žlička kvasovih kosmičev, za vitamin B
ingver, proti prehladu
kurkuma, za imunski sistem

Vse setavine vržeš v blender in zmelješ v gladek sok. Na zdravje!

Raje bi objavila regratovo solato z jagodami, ampak v tem vremenu pač mislim na zimo in zimske okuse. Kar pomaranča-čokolada definitivno je. Tole spodaj je le modifikacija klasičnega presnega recepta za torto/pito/tart. Mislim, da je kljub temu vredno objave:) je pa bolj formula kot recept. Navdušena sem nad presnim čokoladnim prelivom! Ima kdo idejo, kam bi ga še lahko polila?;) Morda na metin sladoled po zgledu tegale melisinega, hm ...

Formula za presne pomarančne tarteletke s čokoladnim prelivom

Presna pomarančna tarteletka s čokoladnim prelivom

Že dolgo sem hotela nekaj napisat o tem, kaj vse iz kuhinje lahko uporabimo še na faci:) In tu je sedaj ta članek, objavljen na Dnevnem kichu. Fotke mi je pomagal posneti Tadej. Upam, da vam bo všeč. Pa vi, zlorabljate kaj hrano tudi za zunanjo uporabo?

Že predolgo nisem nobenega naredila... Sicer ne vem, zakaj bi vas točno zanimal, ampak, če ste malce kot jaz, radi kukate ljudem v nakupovalne košarice (jaz bi tudi v torbice, ampak se res ne spodobi).

Sem v takem moodu, da bi vse imela "na rožce"!

Rožaste superge. Ta top. Tak kardigan. To bluzico.

Katero koli šalčko od tukaj. Kar koli od Bloomingvilla. To knjigo. In še posebej tole.

Takle šopek. Takle kotiček:)

In želim si, da bi se sneg na vrtu stalil, da bi lahko prvič v življenju posejala ranunkule. Pa solato in krešo. Pa regrat bi šla nabrat.

Skratka, čisto sem že v pomladi. Vi tudi?

P.S.: Kmalu skuham kaj z marjeticami pa tko:)

Ingverjev čaj+kokosovo olje.

Prejšnji teden se nas je vseh lotil prehlad, nazadnje tudi mene, ki sem že malo pozabila, kako zoprna reč je to. In kako zoprna je šele za male raziskovalce ... Jaz sem k sebi poskušala priti z ingverjevim čajem z limono in medom (ko sem ga omenila T., je rekel "Prosim ne";)). Ta zvarek sem prvič poskusila pri prijatelju, ki je imela na obisku šamana. Čisto pravega. In naj vam povem, gostiti šamana, to ni kar tako. Znajo biti še kar high maintenance ... Tako da premislite o svojem budgetu, preden vabite šamane v goste za daljši čast. No, nazaj k ingverjevemu čaju.


Po nekaj čajnikih "navadnega" ingverjevega čaja sem  na FB strani Cobio videla prav nenavadno idejo - ingverjev čaj s kokosovim oljem. In ker mi je manjkalo energije, je bil predlog zelo dobrodošel. Pa spomnil me je na Tibet, tam si tudi dajejo maščobo v čaj, in sicer jakovo maslo, ampak tega še nisem imela priložnosti poizkusit (čeprav mi je malo ... yuck;)). Kakor koli, napitek je zanimiv in dejansko sem se počutila, kot da imam več energije (kalorije! Itak. Duh...) Je pa še kar hecno piti čaj s cekinčki maščobe na gladini (mogoče je to komu prav ogabno?). Sem že pomislila, da ne bi objavila zadeve, saj je zelo podoben recept objavila Špela le nekaj dni nazaj in ste ga najbrž vsi videli, a sem sklenila, da je vendarle vredno, saj gre za majhne premike in detajle, a ne?

Ingverjev čaj s kokosovim oljem

(1 liter čaja)
1 l vode
ingverjeva korenina; košček v velikosti za en do dva oreha
1 limona
cimet
1 JŽ medu
kokosovo olje; ob postrežbi, majhna čajna žlička na skodelico


Ingver olupiš, narežeš na manjše koščke, vržeš v vodo, zavreš, pustiš da 5 minut vre in pustiš stati še 5 minut.

Dodaš malo cimeta.

Dodaš limonin sok.

Vmešaš med.

Postrežeš z žličko kokosovega olja, ki naj si ga vsak sam razmeša v čaju.


***Bonus!***

Ingverjev zeleni čaj.

Ko sem imela že pripravljene fotke, pa mi je oče povedal, da je s svojim ingverjevim čajem toliko zintrigiral mojega sicer gustatorno konzervativnega devetdesetletnega dedka, da ga je ta celo poskusil, čeprav sploh ne mara nobenih, še najmanj pekočih, začimb ... in ugotovil, da mu "zelo paše". Zato bom podelila z vami še ta recept. Meni tudi paše.;)

Ingverjev zeleni čaj

(za 1 skodelico)
1 zvrhana ČŽ do 1 JŽ naribanega ingverja
1 ČŽ čim bolj navadnega zelenega čaja (ali ena filter vrečka)

Pristaviš kotliček. (Put the kettle on!)

Ingverjevo korenino malce olupiš in naribaš želeno količino ingverja.

Vržeš v vrelo vodo in pustiš stati 7 minut.

Po 7 minutah dodaš 1 ČŽ zelenega čaja (ali filter vrečko) in pustiš stati še 3 minute.

Precediš in popiješ.

And here is a little about what the award is all about:

This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.


The rules for accepting this award are:

You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!

Next you need to PAY IT FORWARD!