Ta-da! Tu je moje presenečenje - Uglašena kuhinja z novim predpasnikom;) Vam je všeč?

No, meni vsekakor je, zelo! Z Veroniko Škof, tisto polovico Lavivavere, ki ni moja sestra, sva si kar nekaj časa dopisovali o bodočem dizajnu Uglašene kuhinje, predvsem zato, ker ima Veronika toliko idej (in vse so dobre!). Ko sva se bolj ali manj strinjali o tem, v katero smer bi z dizajnom šli, sva se dobili na super kratkem sestanku (nisem še imela tako učinkovitega sestanka), kjer sva dorekli zadnje detajle, in ostalo je še kar nekaj časa za kavo z ovsenim mlekom. Veronika je (poleg tega, da je polna idej in zelo učinkovita) res simpatična, topla in, kot vidite, zelo talentirana punca. In veste, sploh ni hotela, da jo takole hvalim (evo, še ena pozitivna lastnost: skromnost!).

In sedaj še druga lepa novica: moj kuharski blog prav danes praznuje svoj 4. (!) rojstni dan. No, od prve objave na Lakotnikovem brlogu so minila štiri leta, nekje vmes pa je bilo leto stagnacije (služba+diploma=nič časa za blog). Morda bi sicer bilo bolj prav praznovati datum, ko je bil blog pred dvema letoma ponovno rojen kot Uglašena kuhinja, no, pa saj lahko praznujemo tudi tega (25. januarja vsi rabimo še kak razlog za praznovanje, kajne?;)), a zgodovine na internetu ne moreš zatajit - torej, vse najboljše za te, dragi blog!

In ker imam danes same dobre novice, sem se odločila, da vam nekaj podarim. Ja, najlepše bi bilo, če bi vas vse povabila na torto, ampak letos še ne:) V nedeljo bom izmed vseh, ki boste pod to objavo pustili komentar (namig: voščilo blogu ali pohvale dizajnerki), izžrebala nekoga, ki bo dobil eno luštno presenečenje.

Včasih gledam dobre nadaljevanke, ki so življenju tako podobne, da je že strašljivo. Včasih gledam dobre nadaljevanke, ki imajo z življenjem skupno le kompleksnost, večplastnost likov in nobene obljube, da na koncu (kaj to sploh je, gospod G.R.R. Martin?) zmaga dobro. In včasih, priznam, zavijem v svet, kjer se vse konča dobro  (ampak je treba na poti tja tudi kako solzo potočit).

V temle zadnjem svetu povprečno zgledajoče ženske v srednjih letih zaprosijo tall, dark and handsome Francozi ... in jim za Valentinovo hočejo pripraviti cassoulet (sicer pozabijo namočiti fižol eno noč prej, ampak kdo bi jim zameril pri tistih mišicah). Hja, no, ta gospod me je spomnil, da imam nekje spravljen recept za cassoulet, ki sem ga že zdavnaj hotela deliti z vami, pa nekako ni prišel na vrsto, potem pa nisem bila več zadovoljna s fotko, in sedaj je že malce napačen letni čas (vsaj na papirju! Pri teh temperaturah bi si človek najraje skuhal joto ... ). Skratka, nesojeni cassoulet bom kljub vsemu delila z vami, ker je to krasna jed za k solati in vinu (jah, tak je vrstni red, ne obratno ... :))

Veganski cassoulet

za 2-3 osebe
malce prirejeno po Skinny Bitch: Ultimate Everyday Cookbook

400 g kuhanega belega fižola
1 JŽ olivnega olja
3 JŽ margarine alsan (ali masla, če niste vegani)
1 por, naobročkan
1 korenček, nakockan
1-2 stebli zelene, nakolobarčkane
1 strok česna, nasekljan
pehtran in timijan, po možnosti sveža (jaz sem upoabila suha, in je bilo ok), po okusu
1-2 lovorjeva lista
1 skodelica juhe
30 g drobtin
sol, poper

Najprej skuhaš fižol. No, najprej ga namočiš čez noč in potem skuhaš:) Ali pa ga enostavno kupiš, veliko konzervo. Jaz sem imela en zmešan domač fižol, od katerega se je en del razkuhal (neverjetno, ampak resnično), drugi pa je bil lepo kuhan. Zato cassoulet ne zgleda tako teksturirano, kot je običajno, ampak meni je bila njegova kremastost pravzaprav všeč.

Na 1 JŽ olivca in 1 JŽ masla popražiš zelenjavo, da se nekoliko zmehča, dodaš zelišča in nazadnje fižol. Zaliješ z juho in vmešaš 1/4 vseh drobtin. Vse skupaj kuhaš 20 minut, občasno pomešaš in po potrebi doliješ vodo/juho. (Če se mudi, lahko manj, ampak psssst, ne povejte nikomur.) Poskusiš, če je dovolj slano in začinjeno in po potrebi dodaš sol ali začimbe.

Medtem segreješ pečico na 180°C. Stališ preostalo maslo/margarino in vmešaš vanjo preostale drobtince.

Fižol sedaj flikneš v keramično posodo*, primerno za peko v pečici (nekoč sem zadevo spekla kar v litoželeznem loncu, v katerem se je kuhala - manj za pomivat!) in pokriješ s folijo (ali pokrovom, ki pride zraven keramičnega pekača) in pečeš 25 minut. Potem odstraniš folijo/pokrov, posuješ z maslenimi drobtinami in pečeš še toliko, da se drobtine lepo zapečejo (recimo 10 minut).

* še bolj luštno in francosko bo, če boste jed razdelili v tri manjše keramične posodice

David Frenkiel in Luise Vindahl sta ustvarjalca bloga Green Kitchen Stories, ki trenutno doživlja velikanski uspeh v svetu kuharskih blogov, pobira priznanja, nagrade in žanje občudovanje na vseh koncih. Najprej očara sam blog, ki je krasno oblikovan in poln sočno barvitih fotk, potem elegantna aplikacija za iPhone, sedaj pa še zajetna kuharska knjiga The Green Kitchen, ki v podnaslovu obljublja: Delicious and Healthy Vegetarian Recipes for Every Day. In obljubo avtorja držita, recepti so res dovolj preprosti, izvedljivi in tudi niso polni čudnih sestavin (moram pa priznat, da pasijonke recimo nisem našla na tržnici, ampak mogoče sem jo pa sploh iskala na napačnem koncu ali v napačnem letnem času, ker v resnici ne vem, kaj to sploh je;) Pa vi?).

Naslovna fotka obljublja veliko zelenjave in barvitosti, in tudi to drži, fotografije v knjigi so več kot okusne, čeprav moram priznati, da so mi tiste z bloga ponavadi še ljubše, ker imajo več zgodbe. Vsekakor pa fotke kar dobro predstavijo končni rezultat - jed. Aja, nekaj fotografij pa prikazuje tudi njihovo življenje, na njih seveda žari mala Elsa, tako da moram reči, da je to en prav prikupen dodatek h knjigi.

Na začetku knjige je nekaj splošnih priporočil za kuhanje nekaterih osnovnih jedi, kar jaz običajno preskočim (mogoče pa bi se lahko kaj pametnega naučila? no, meni se mudi k pravim receptom;)), na koncu pa je prijetno stvarno kazalo ali kako se temu reče. Recept podobno kot na blogu tudi v knjigi pospremita z malce predzgodbe, pri čemer se izmenjujeta, kar je prav simpatično.



Po duhu kuhinje in dizajnu knjige me The Green Kitchen spominja na mojo sicer (še vedno!) najljubšo knjigo, Super Natural Everyday. Moram priznati, da je lažje kuhati po GKS (ker imam nekako vse sestavine ponavadi pri roki), po drugi strani pa moram priznati tudi, da sem nad recepti GKS manj navdušena (Heidi Swanson je pač nenadkriljiva konkurenca, to sploh ni kritika zelo mladih kuharjev, Davida in Luise). Je pa tudi res, da morda še nisem začela preizkušati najbolj navdušujočih receptov:) Do sedaj sem pripravila: danski rženi kruh, pizzo s testom iz cvetače, čičerikine palačinke z raito in zelenjem, bučkine testenine in lečine kroglice, bučkine zvitke z rikoto, čokoladno torta z rdečo peso, zamrznjeno jagodno torto z dnom iz sončničnih semen in peso po burgundsko. Slednja naju je (še posebej zahtevnega jedca T.) najbolj navdušila, zato tudi delim recept z vami.

 Burgundska obara z rdečo peso

Recept je Davidova in Luisina predelava slovite boeuf à la Bourguignonne (govedina po burgundsko) Julie Child. Čisto majčkeno sem ga spremenila tudi jaz, ker nisem imela vsega doma, oz. sem uporabila bio maslo namesto olivnega olja, ker se mi to zdi bolj francosko, in zakaj pa ne. ;)

(za dva)
1 JŽ masla (ali olivnega olja)
1 majhna čebula, nasekljana
2 stroka česna, nasekljana
3 korenčki, narezani na večje kose
3 rdeče pese, narezane na večje kose
2 lovorjeva lista
2 ščepca timijana
sol, poper
1 JŽ paradižnikove paste
125 ml rdečega vina (jaz sem uporabila kar refošk, ki je bil pri roki)
250 ml juhe

200 g zelene leče
ščep soli

1 JŽ masla (ali olivnega olja)
okoli 200 g gob (jaz sem uporabila malo svežih in nekaj konzerviranih šampinjonov, sicer se v BB uporabljajo kostanjevke), narezanih na rezine ali četrtine, če so manjše
4-5 biserne čebulice/šalotke/na četrtine narezana majhna čebula (jaz sem uporabila slednje)
1 ČŽ koruznega škroba/arowroot (po želji), razmešanega v malo vode (žlica)



V velikem (po možnosti litoželeznem) loncu segreješ maslo oz. olje, nanj vržeš čebulo in česen in pražiš, da se zmehča. Potem na to vržeš peso, korenček, lovor in timijan, pa soliš in popraš po okusu (oz. na oko). To cmariš kakih 5 minut, tu in tam premešaš.

Dodaj v vinu razmešano paradižnikovo pasto, zalij z zelenjavno juho. Kuhaj 20 minut na malem ognju.

Medtem skuhaš še zeleno (francosko) lečo. Najprej jo zavreš, odliješ in dodaš novo vodo, kuhaš skoraj do mehkega (cca. 15-20 minut), potem soliš, še par minut kuhaš in odliješ vodo. Daš na stran.

V ponvi segreješ maslo/olje, nanj vržeš čebulice oz. razčetverjeno čebulo in narezane gobe. Pražiš, dokler gobe ne porjavijo. Soliš in popraš po okusu. Vmešaš v obaro.

Poskusiš obaro in dodaš še vina, začimb, soli ... Dodaš lečo (ali pa jo dodaš v krožnike tik preden naložiš vanje obaro). Če si res fensi, pred postrežbo iz obare pobereš lovorjeve liste, če ne pa nanje zgolj opozoriš ostale jedce;)

Pirini keksi z vanilijo in figami.

Včasih imam kakšen recept zelo dolgo v planu. Tegale recimo par mesecev, vse odkar mi je mama prinesla figovo marmelado in mi povedala, po katerem receptu dela piškote z njo. In včeraj je napočil dan, ko je bilo te piškote nujno treba narediti.

Imam namreč teden razmeroma slabe volje, morda zaradi tegale, morda pa kar tako. Po dolgem obdobju zdravega življenja, telovadbe (Zuzka, seriously!), ustvarjanja in vzdrževanja higienskega minimuma v hiši, me je prijela lenoba na kvadrat in velik apetit za slaščice. Dvakrat sem pekla kosmičevo-bananine kekse z dodatki, bom delila svojo verzijo, ko jo izpopolnim (naj povem, da je T. že sedaj zelo zadovoljen z njo, ampak jaz mislim, da je še prostora za izpopolnjevanje), potem pa sem hotela nekaj drugega ... in sem se spravila k temle veganskim pirinim keksom, nakar sem ugotovila, da so res super izi za pripravo in super mehki, skorajda sočni - na dober način (čuden izraz v paru s keksi, vem).

Aja, mimogrede, Cosmopolitanova novinarka Živa me je uvrstila na seznam najboljših slovenskih kuharskih blogov! Tam so tudi moji ljubi Ana, Ana, DB in Špela.

Pirini keksi z vanilijo in figovo marmelado (veganski)

200 g fine pirine moke (če je nimate, samo presejte navadno)
2 zajetna ščepca vanilije
1/3 ČŽ pecilnega praška
1/3 ČŽ sode bikarbone
ščep soli

120 ml ne preveč sladke figove marmelade (ali pol skodelice nasekljanih suhih fig+pol skodelice jabolčnega soka)
8 JŽ stopljenega kokosovega olja
6 JŽ agavinega sirupa



Pečico segreješ na 180-200 °C (odvisno od tega, kako močna je... Tista v prejšnjem stanovanju bi morala biti na 180, tanova mora biti na skoraj 200 ... ).

V skledi zmešaš suhe sestavine, nato jim dodaš mokre. Dobro premešaš.

Na pekač, obložen s peki papirjem, z majhno žličko nakupčkaš testo (piškotki naj bi bili približno velikosti oreha).

Pečeš 10 minut na 180-200 °C oz. toliko časa, da so ob robovih lepo zapečeni.

Pustiš, da se ohladijo na pekači in po želji potreseš s sladkorjem v prahu, ki mu dodaš ščep vanilije.

Super pašejo k črni kavi in earl greyu. ;)

Presna torta s pinjolami in jagodičevjem.

Spet so eni prazniki pred vrati (ok, in eni že za vrati:)). In jaz sem slaba s prazniki, ne vem, če ste opazili, ampak ignorirala sem čisto vse praznike po vrsti, mislim, da sem nazadnje obeležila predlanski Božič. Pa ni to neka hipsetrska odločitev "oh sej meni prazniki sploh niso pomembni, vsak dan je praznik, blah blah". V resnici so mi precej pomembni, ampak, resnici na ljubo, nisem jaz iz najbolj prazničnih krajev (figurativnih) in če mi ne grejo od rok, je to najbrž zaradi pomanjkanja vaje in ne odsotnosti kakšnega posebnega prazničnega gena.

Pravzaprav sem se kar slabo počutila, ker nisem dovolj praznovala in prispevala k prazničnosti, zato sem se odločila, da začnem z najpomembnejšim: osebnimi prazniki. In zdaj vsem dragim pečem - ali pa nepečem - rojstnodnevne torte (razen, če me kdo prehiti). Rojstni dan se mi zdi še posebej pomemben dan, odkar sem bila enemu rojstvu "priča" in vem, da to ni hec. Pravzaprav bi za vsak rojstni dan morala torto dobiti tudi slavljenčeva mama ... Ampak tale torta je za očeta.



Mogoče sem vam kdaj prala možgane, da mora biti hrana sezonska ... mja, in kaj, če hočeš narediti sadno torto aprila? Greš v štiri (ja, dobesedno) trgovine in ugotoviš, da je najbolje kupiti kar tole, kar vidite na slikah. Prvotni plan so bile samo jagode, ampak no, borovnice in maline so bile preveč luštne na pogled, da bi jih pustila v trgovini. In kmalu bodo zares sezonske:) Drugače pa sem se poigravala še z idejo manga, bil bi lep, pa zelo sezonski, hehe (nekje že, kajne?), poskusim ob priliki (mislite, da paše s timijanom? Ali bolj z meliso?).

Kakor koli, tale kombinacija je bila super. Pinjole so popestrile že znano kremo iz indijskih oreščkov in ji dodala še eno noto, ki je sploh ne znam opisat, ampak paše z limono in kiselkastim sadjem. In še mnenja jedcev, ne da bi se hotela preveč hvaliti, "ta torta je tako dobra, da ti jo je žal pojest, ker je potem ni več" in "še boljša, kot pečena".

Presna torta s pinjolami in jagodičevjem

(za manjši tortni model)

tortno dno
1 SK (236-250 ml) mandljev, zmletih
1/2 SK datljev+ena suha figa, namočenih
ščep soli

krema
1/2 SK pinjol (približno ena mini vrečka oz. okoli 50 g)
1+1/2 SK indijskih oreščkov
sok dveh limon
1 zvrhana jedilna žlica kokosovega olja
5 JŽ agavinega sirupa (po okusu dodajte več)
naribana lupina ene bio limone
ščep vanilije
voda (po potrebi)

nadev
100 g malin
100 g borovnic
200 g jagod
malo agavinega sirupa (po potrebi)

dekoracija
par užitnih rožic (vijolice, sivka, marjetice, trobentice, vrtnice ... )


Če imaš bolj švohoten blender ali sekljalnik, tako kot jaz, posebej sesekljaš mandlje, nato še datlje z malo vode, v kateri so se namakali, in potem zmešaš oboje skupaj+ščep soli. V dober blender pa lahko vržeš vse hkrati.

Spet, če imaš bolj švohoten blender ali sekljalnik, tako kot jaz, pinjole in indijske oreščke zmelješ v kavnem mlinčku, zmešaš z ostalimi sestavinami ter pustiš stati v hladilniku. Sicer je bolje pinjole in oreščke namakati 6 ur in nato zblendati v gladko kremo ter dodati še ostale sestavine.

Tortni model namažeš s kokosovim oljem, vanj rukneš pripravljeno mandljevo "testo" in pritisneš v ravno ploskev, torej brez roba kot pri piti ali tartu.

Na to nadevaš kremo, lepo pogladiš in vtakneš v zmrzovalnik za vsaj 15 minut, da se krema strdi. Potem jo prestaviš v hladilnik (ali pa tudi ne?).

Malo preden misliš torto servirati, jo obložiš s sadjem (jaz sem ga pred tem čisto malo pokapljala z agavinim sirupom, da se je lepše svetilo in bilo malo bolj sladko - hja, če ni sezonsko, tudi sladko ni tako, kot naj bi bilo).

Dekoriraš z užitnimi rožicami.

Pašta s čičeriko.

Pašta! A sem sploh že objavila kak recept za pašto (razen seveda domačih testenin)?

Razlog za to notorično odsotnost pašte na blogu pa ni kakšen snobizem, tudi pri nas je pašta vsaj enkrat tedensko na meniju:) Skrivnost je v tem, da se je za testenine (in italijansko kuhinjo širše, upam, da kmalu napišem več o tem) specializiral T., in naj vam povem, da zna pripraviti ubijalsko pašto.

Ampak ko sem pri Deb videla tale link za pašto s čičeriko in česnovo-rožmarinovim oljem, so se mi pocedile sline in sem takoj namočila nekaj čičerike. Recept imam že ene dva meseca napol pripravljen za vas, in ko sem danes videla fotke, sem si rekla, da to pa zdaj res moram delit. Že res, da je to taka tolažilna in mogoče malo bolj zimska hrana v osnovi, ampak mene rožmarin spominja na poletje kot nobena druga začimba. Pa vas?

Pašta s čičeriko, rožmarinom in česnom (Pasta con ceci)

malce prirejeno
(za dve do tri osebe)

1/2 čebule
1 korenček
1 por
4 stroki česna (ali 2velika)
2 jedilni žlici nasekljanega peteršilja
kosmiči rdečega feferona (nasekljan feferon)

1/4 dcl olivnega olja
sol
1 JŽ paradižnika iz tube
1 pločevinka čičerike ali 250 g kuhane čičerike

250 g manjše polnozrnate pašte (npr. fusilli)

1/4 dcl olivnega olja
1 JŽ nasekljanega rožmarina
2 stroka nasekljanega česna

Fino, ampak res fino sesekljaj prvih 6 sestavin (lahko kar v električnem sekljalniku).

Polovico olivnega olja segrej v veliki kozici, na njem prepraži nasekljano zelenjavo (8-10 minu). Soli po okusu.

Paradižnik iz tube zmešaj in raztopi v 1 dcl vode, s tem zalij zgornjo mešanico. Naj zavre, potem zmanjšaj ogenj in cmari še kakšnih 5-8 minut, da se zgosti. Dodaj še čičeriko in eno skodelico vode (240 ml), kuhaj 10-15 minut. Potem zajemi približno eno skodelico omake in jo zmiksaj (lahko tudi s paličnim mešalnikom kar v kozici).

Skuhaj pašto (tokrat striktno al dente). Odcedi in prihrani približno 250 ml vode.

Kuhano pašto vrzi v omako in zalij z 1 dcl prihranjene vode. Kuhaj, mešaj in po potrebi dodajaj vodo. Ko bo vsaj pašta lepo pokrita z omako, jo odstavi.

V majhni kozici segrej preostanek olivnega olja (cca. četrt dcl), nanj vrzi česen in rožmarin in cvri/praži cca. 1 minuto.

Pašto razdeli na krožnike in prelij z rožmarinovo-česnovim oljem. Buon appetito!

Presni parfait.

Parfait! No, tale je od pravega parfaita (sladkorno-želatinasto-mlečnega) svetlobna leta daleč, sorodna sta si bolj kot ne le po videzu - plasteh, sadju in okraskih. V mojem nastopajo seveda jagode, končno! Pa tudi maroške maline (sliši se fensi, v resnici pa so bile znižane v eni že tako ne dragi trgovini, in se jim nisem mogla upret). Sicer pa klasika surovih sladic: indijski oreščki in avokado.

Presni parfait z jagodičjem ter vanilijevo in čokoladno kremo

Vanlijeva krema
3 pesti indijskih oreščkov
2 ČŽ chia semen

Drage moje, dragi moji,  Tisti, ki tokrat niste imeli sreče, pa lahko še vedno izkoristite 15% popust na zelene reči za v smoothieje in se vključite v program s poetičnim naslovom Čisto zelene spremembe, v katerem boste, kot pravijo na PlanetuBIO, podrobneje spoznali živila, ki čistijo telo, predvsem alge in trave, vsak dan boste osvojili en jogijski položaj in prejeli nasvet iz aromaterapije z receptom za negovalni izdelek. Tako, malo neplačane reklame, ker verjamem, da so to kul stvari.

Drage moje, dragi moji,

končno imamo giveaway! In to s čudovitim PlanetBIO, v katerega sem se zagledala že na samem začetku delovanja, ko sploh še ni bilo lahko najti vseh teh danes že skoraj udomačenih zadev, kot so spirulina, kakavova zrna, ječmenova trava itd.

Nagrada je supernjami: PlanetBIO bo trem bralkam/bralcem podelil izdelek po vaši izbiri. Sedaj pa akcija! Odklikajte v spletno trgovino PlanetBIO, preglejte dobrote in poiščite en izdelek, ki vas najbolj mika. Link nanj prilepite v komentar pod to objavo. Pripišite, kako ga kanite uporabiti. Če še nimate ideje, kaj bi z njim počeli, lahko z nami delite kak že preizkušen recept z izdelki s PlanetaBIO.

Komentarje zbiram do srede, 10. aprila do polnoči, potem bo Lila izžrebala tri nagrajenke/nagrajence (ob polnoči pa pet jo bom zbudila v ta namen;)).

Zeleni smoothie z vsem.

Zeleni smoothie z vsem

Ko smo bili prehlajeni, sem nas, razen z ingverjevim čajem, filala tudi s takimle smoothiejem. V njem je vsa mogoča superhrana, od domače do eksotične.

šop zelenja (recimo mlade špinače), opranega in prebranega, za kalcij in železo
sok dveh pomaranč, za C vitamin
en kivi, olupljen in narezan, za C vitamin
ena banana, olupljena in narezana, za kalij in mehkobo
en kozarec vode, za H2O :)
majhna žlička spiruline, za železo in minerale
čajna žlička mace, za energijo in hormone
zvrhana čajna žlička ječmenove trave, za alkalizacijo
žlička kvasovih kosmičev, za vitamin B
ingver, proti prehladu
kurkuma, za imunski sistem

Vse setavine vržeš v blender in zmelješ v gladek sok. Na zdravje!

Raje bi objavila regratovo solato z jagodami, ampak v tem vremenu pač mislim na zimo in zimske okuse. Kar pomaranča-čokolada definitivno je. Tole spodaj je le modifikacija klasičnega presnega recepta za torto/pito/tart. Mislim, da je kljub temu vredno objave:) je pa bolj formula kot recept. Navdušena sem nad presnim čokoladnim prelivom! Ima kdo idejo, kam bi ga še lahko polila?;) Morda na metin sladoled po zgledu tegale melisinega, hm ...

Formula za presne pomarančne tarteletke s čokoladnim prelivom

Presna pomarančna tarteletka s čokoladnim prelivom

Že dolgo sem hotela nekaj napisat o tem, kaj vse iz kuhinje lahko uporabimo še na faci:) In tu je sedaj ta članek, objavljen na Dnevnem kichu. Fotke mi je pomagal posneti Tadej. Upam, da vam bo všeč. Pa vi, zlorabljate kaj hrano tudi za zunanjo uporabo?

Že predolgo nisem nobenega naredila... Sicer ne vem, zakaj bi vas točno zanimal, ampak, če ste malce kot jaz, radi kukate ljudem v nakupovalne košarice (jaz bi tudi v torbice, ampak se res ne spodobi).

Sem v takem moodu, da bi vse imela "na rožce"!

Rožaste superge. Ta top. Tak kardigan. To bluzico.

Katero koli šalčko od tukaj. Kar koli od Bloomingvilla. To knjigo. In še posebej tole.

Takle šopek. Takle kotiček:)

In želim si, da bi se sneg na vrtu stalil, da bi lahko prvič v življenju posejala ranunkule. Pa solato in krešo. Pa regrat bi šla nabrat.

Skratka, čisto sem že v pomladi. Vi tudi?

P.S.: Kmalu skuham kaj z marjeticami pa tko:)