Kruh brez moke ala Sarah Britton

135 g sončničnih semen
90 g lanenih semen
65 g lešnikov
145 g ovsenih kosmičev
2 žlici chia semen
4 žlice semen indijskega trpotca (psyllium)
1 žlička morske soli
1 žlica javorjevega sirupa
3 žlice stopljenega kokosovega olja
350 ml vode

Kruhek z avokadom

Kruhek s kakijem

Poznate tiste vice o slončku in miški? Moja mama jih ima najraje, poleg tistih o zajčku, seveda. No, danes sem si enega izmislila sama, pravzaprav se je zgodil v moji kuhinji. Kaj dela slonček na pultu? Je miške, seveda!

Lila se vsak dan, neodvisno od pusta, obleče v princesko, Rdečo kapico, Elso ali Elso Rdečo kapico. Zato sem imela malce težav, da sem jo prepričala, naj bo malo slonček. Ampak, ko sem ji rekla, da je lahko Elly Elephant, je bila pa takoj za štos in je v preobleki uživala! Še posebej, ker je bila lahko
slonček z najljubšo roza oblekico. In potem je plesala in trobila in se elegantno držala - stvari pač, ki jih počnejo slončice, kajne.
Kostumček Oskar&Ellen se je izkazal za zelo praktičnega in strašno pikupnega, in na kožo pisanega malim frajlam, ki ne odstopajo od čisto svojih modnih zapovedi, to je oblekic na petek in svetek (zanimiv članek o tem fenomenu si lahko preberete tukaj). Kapa z ušesi je zelo prilagodljive velikosti, prijetno mehka in nemoteča. Repek pa je strašno luštkan in prav tako nemoteč za otroka. Lila ga je, značilno kreativno, pozneje uporabila tudi kot kravato:)
In kakšne miške si je privoščil tale moj slonček? Brezglutenske, brez jajc in brez mlečnih izdelkov! Zvenelo je kot težka naloga, ko sem primerjala recepte za miške iz taščinih knjig - kupi jajc, jogurt, skuta ... Pa se je izkazalo, da mi spet lahko na pomoč priskočijo banane! Okus teh mišk vam bo morda znan, sploh, če ste poskusili bananin kruh iz moje knjige. Ampak so vseeno čisto čisto drugačne! In res njami. Vsaj, če so vam všeč ajda in banane.

Veganske miške brez glutena 

130 g ajdove moke
1/2 čajne žličke sode
1/2 čajne žličke pecilnega praška
ščep soli
sladkor z vanilijo (če boste uporabili vanilijev jogurt, lahko tega izpustite)
2 majhni zreli banani
1/2 žličke jabolčnega kisa ali limoninega soka
70 ml sojinega jogurta, navadnega ali vanilijevega

olje za cvrtje (jaz sem uporabila kokosovo maščobo, tisto tapoceni, kar celo kocko ... (250g))

sladkor v prahu za posip (po želji)



Banani speštaš z vilicami in dobro zmešaš z jogurtom in kisom ali limono. Ajdovo moko zmešaš z ostalimi suhimi sestavinami in primešaš k bananini zmesi, da se poenotita. Masa je precej gosta, ampak ne sme bit prav trda. No, v takem primeru jo lahko razredčiš s kakšno dodatno žlico jogurta ali rastlinskega mleka. Vse male banane niso isto male, to je bolj umetnost kot znanost;) Masa naj 10 minut odstoji, pokrita, na pultu.

V majhnem loncu razgreješ olje. Ko je zelo vroče, s pomočjo dveh malih žličk vanj nadevaš miške. Z eno žličko zajameš maso, z drugo jo potisneš v vrelo olje. Temperaturo malce znižaš in pečeš, da porjavijo in priplavajo na površje. Ne smejo pa ravno počrneti:) Polagaš na krožnik, obložen s kuhinjskim papirjem, da se odcedijo.

Postrežeš še tople, posute z malo sladkorja v prahu. Ali veliko, če vam pomaga sladkosnedi slonček:)


Oh, če bi tudi vi imeli slončka na pultu ali pa kakšno drugo žverco Oskar&Ellen, se vsekakor odpravite v Silly svet, jaz sem navdušena! (Ta objava je sponzorirana, a mnenje je v celoti moje (in Lilino!).)

Živo roza kredenca s Pinteresta.

Soooo ... Dolgo vam nisem nič povedala o updateih v moji Uglašeni Razmetani kuhinji. Ja, ravno zato, ker mi je ne uspe dovolj pospravit, da bi jo lahko slikala;) Vas zanima? Mene vedno zanimajo taki blogerski updatei. Pravzaprav zalezujem house-toure, čisto sem obsedena z Apartment Therapy, recimo.

Koralna kredenca iz Jungalowa.

Okej, in zdajle sem pred eno dilemo. Že odkar imam svojo kuhinjo ali pa še prej, sem si želela tako starinsko kredenco. Nameravala sem jo pobarvati belo ali v kakšno lepo pastelno barvo, in potem sem zagledala tole. Roza! Kupljeno! Nasploh je vse na Jungalowu perfektno. Potem sem videla še tole. Enkrat sem že poslala Tadeja, s sposojenim avtom in prikolico, v Grosuplje ali kam, skratka nekam 200 km stran, po eno kredenco, za katero se je izkazalo, da je iz iverke ... Ne hvala! Nič čudnega, da ni bil najbolj navdušen, ko sem mu pred nekaj dnevi rekla, da sem našla krasno kredenco v Kranju.

Moja kredenca iz Kranja;)

Čisto svetlo roza kredenca s Pinteresta.

Odkar vem, da rabim kredenco, redno čekiram Bolho. Enkrat sem naletela na eno lepo, sicer novo, a res lepo masivno kredenco, narejeno na Nizozemskem, z ugodno ceno, ampak je oglas izginil, še preden sem uspela kontaktirati prodajalca. Nič čudnega. Prejšnji teden me je spet prijel ta "itch", nuja, da res rabimo kredenco, kamor bomo pospravili vse, kar zdaj ustvarja vizualni kaos (samo vizualni seveda ... potem bo skozi kredenco izginil do Narnije, seveda). In sem našla eno precej lepo, a me ni čisto prepričala ... Potem pa izberem razvrstitev od najcenejših oglasov proti dražjim ... In tam je bila, najlepša kredenca ever, za neverjetnih 55 evrov. Na koncu sem morala ponudbo zvišati na celih 120 evrov, ampak se mi zdi, da sem resnično dobro prišla skozi;)

Starinsko roza kredenca s Pinteresta.

Potem sem si morala le še sposoditi avto in prepričati Tadeja, naj jo gre iskat ...

In zdaj je tu, vsaj tako lepa kot na slikah v oglasu, in nisem več prepričana, da bi jo rada pobarvala v roza. Seveda me Lila nagovarja, naj bo roza, Tadeju pa ideja sploh ni všeč. Kaj mislite vi, pobarvati ali ne pobarvati? Imate kredenco (in kaj shranjujete v njej?)? In še to, katere barve za pohištvo priporočate? Z Jubinom nisem zadovoljna sploh ...

Bil je čas, ko sem lahko brala bloge. Krasno obdobje. Sicer večina ljudi pravi "real life more important", ampak saj to je tudi real life (pa čeprav tuj in le delček njega). Večino avtorjev in avtoric sicer poznam le virtualno, ampak so  mi kot prijatelji. Vesela sem, ko se zaročijo, raznežim se, ko dobijo otroke, kupim njihove knjige in sanjarim, da bom šla na kakšno njihovo delavnico.


In če bi lahko spoznala le eno blogerko v real lifeu, bi to bila Molly. Povedala sem vam že, da je knjiga Molly Wizenberg: A Homemade Life ena mojih najljubših, in to po več kot treh letih še vedno velja. Njeno pisanje je res krasno, in je najbrž tudi ena najbolj izobraženih, razgledanih blogerk, kar jih boste srečali. Pa tudi ena tistih, ki imajo sicer fabulozno (najbrž to ni slovenska beseda, ampak ta mi pride na misel) življenje, a je zelo prizemljena. Mislim, ob sobotah bere The New Yorker in hodi na delavnice lončarstva in poezije.
V njeni knjigi je precej vegetarijanskih receptov, najbrž tudi zato, ker je njen mož (bil?) vegetarijanec, veganski pa mislim, da ni noben. Recept za limonin kolač ima prav posebno mesto, saj sta se z možem spoznala prav zaradi njega (in to preko bloga, resno!). Gre za klasičen francoski recept, z veliko jajc in jogurta, začuda pa v njem ni masla. To je tak vsakdanji kolaček, ki mu rečejo babičin kolaček in spominja na naše jogurtovo pecivo - v originalu se vse meri v jogurtovih lončkih. Že dolgo sem razmišljala, kako bi ga veganizirala. In potem se mi je utrnila ena ideja: čičerika! Prisežem, da ne bi nikoli uganili. Kolaček je nekoliko bolj gost od klasičnega, ampak krasen za k čaju ali kavi. Če vam je ostalo kaj oranžata, ga vmešajte v testo, meni je zelo všeč:)

Veganski limonin kolač

250 g moke
nastrgana lupina ene limone
2 žlički pecilnega praška
ščep soli
120 g sladkorja
pest ali dve oranžata (po želji)
125 ml navadnega ali vanilijevega sojinega jogurta
125 ml olja blagega okusa
150 g čičerike iz konzerve s tekočino vred (pol/pol po teži)
sok pol limone

za preliv (po želji):
60 ml limoninega soka
100 g sladkorja v prahu

ob postrežbi (po želji)
granatno jabolko

Suhe sestavine zmešaš v skledi. Olje, sojin jogurt, limonin in čičeriko zmiksaš v kremasto zmes.
Primešaš k suhim sestavinam in preliješ v pomaščen in pomokan pekač. Jaz uporabim mini pekač za šarklje ali klasičnega za štruce. Pečeš 35-45 minut na 180 °C.

Medtem, ko se peče, zmešaš preliv iz limoninega soka in sladkorja. Če ti ni všeč ideja, da bi kolač zalili s sladkorjem, ga le nežno psujte z najtanjšo plastjo sladkorja v prahu in zraven postrezite semena granatnega jabolka.

In, si upate dati čičeriko v pecivo? ;) Če je dobra za španske vetrce, potem je najbrž tudi za takale peciva, se vam ne zdi? Jaz je gotovo nisem zadnjič vtaknila v pecivo ...

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje naredila kakšno novoletno zaobljubo. Okej, to ne drži. Letos sem jih dala 5! Ampak samo zato, ker me je T. prepričal. In se ne spomnim več, kaj je to bilo, hihi. Zakaj se ne zaobljubljam? Ker že dolgo vem, da te zaobljube ne delujejo. Če ne verjamete svojim izkušnjam ali meni, lahko verjamete Psychology Today.

Sem pa sklenila, da si namesto zaobljubi postavim cilje. Cilji zvenijo veliko bolj realistično, proaktivno in izvedljivo, kajne? Še posebej, če pri tem upoštevaš, da naj bodo cilji natančno določeni, merljivi, dosegljivi in realistični in v časovno določeni.

Enega svojih velikih ciljev, ustvariti knjigo, sem lani dosegla, in k temu ste veliko prispevali tudi vi, bralci in bralke bloga. Zdaj sem malo izgubljena, ker ne vem, katerega od naslednjih velikih ciljev se lotiti, in bom o njih raje še skrivnostna. Imam pa kar nekaj manjših, o katerih se lahko pogovarjamo. Tu so moji, s časovnim okvirom in merljivostjo vam ne bom težila, kakšni pa so vaši?

1. Se bolj posvetiti vrtu

Zadnji dve leti je moje vrtičkanje zelo stagniralo. Lani sem recimo pridelala le mlado čebulo, zeleni miks, redkvice, ognjič, nekaj ranunkul in maroško meto. Danilo me je s svojimi feferončkastimi specialitetami navdušil in opogumil, in čeprav namerevam tudi sama posaditi feferone, me zelo vlečejo zelišča. In ker sem na kmetiji, jih lahko posadim v velikih količinah - bi jih kupili? ;) Razmišljam o svojih najljubših, baziliki, origanu in pehtranu, morda bi dodala še majaron in timijan. Mi še vi kaj predlagate? Katero zelišče najpogosteje uporabljate?

2. Kupovati od lokalnih ustvarjalcev

No, v Sloveniji je vse lokalno, vsaj meni se tako zdi. Od božička sem dobila krasne Hanine krožničke, in bom kupila še kaj za zraven, ker mi je vsaka njena stvar blazno všeč. Med moje najljubše ustvarjalke in ustvarjalce štejem tudi Anito in Anito, Alenko, svojega očeta, Meto Wraber in Hano Stupica, pa 100% Suzi in če vas ne motita usnje in svila, pa vsekakor prečekirajte tudi mojo sestro in mamo.

3. Se bolj posvetiti okolici doma

Ampak o krajinski arhitekturi ne vem niti toliko, kot je črnega za nohtom. Mi zna kdo priporočit kakšno knjigo ali spletno stran? Krajinskega arhitekta si ne morem privoščit trenutno ...

4. Kupiti pomivalni stroj

Nuff said. Se vam zdi nepogrešljiv? Katerega imate in kako ste zadovoljni z njim? Kakšen nasvet pri nakupu?

5. Dokončati veliko čistko

Je tudi vas navdihnila Marie Kondo? Jaz sem obdelala samo oblačila, vse ostalo me še čaka. Vem, že tu sem zamočil, ker nisem vsega naenkrat naredila ... Si pa sploh ne predstavljam, kako se bom lotila otroških stvari!

 6. Kuhati in jesti (še) bolj zdravo

Ja, res, za to mi zadnje čase primanjkuje motivacije! Smoothie se mi zdi premrzel, z zelenjavo preveč dela ... Jao, v kaj sem se spremenila? Rabim, da me nekdo brcne v tazadnjo. Morda me bo navdihnila knjiga Past užitka, ki jo berem sedajle. Čeprav se bojim, da mi bo hotela prepovedati tudi tako polnovredne užitke kot je presna veganska čokolada Rawr, ki sem jo zadnjič dobila po pošti (vedno se veselim poštarja!), zapakirano v folijo z gigantskimi mehurčki (mogoče je za čokolado to res bolje, za nas, ki jih radi pokamo, pa ne;)).



*Objava resda vsebuje affiliate linke, a vsa mnenja in  misli so moja;)

Energijske kroglice z ovsenimi kosmiči.

Po rojstvu prve hčerke sem bila kar nekaj časa zombi. Če mi pred porodom ni bilo čisto jasno, zakaj bi si delala energijske kroglice, se mi je takrat vsekakor posvetilo. Sredi noči sem po hladilniku iskala hecne ječmenove energijske kroglice, za katere sem recept našla v knjigi Vse o dojenčku (ali nekaj v tem smislu). Kekse, ki nama jih je moja tašča napekla za ponujati obiskom, sem pojedla sama. Zato še vedno mislim, da so energijski prigrizki eno boljših daril za mlade starše, v tej kulturi sicer bolj mamice. Tele so še posebej energijske, saj sem jih dopolnila s fino mešanico čudežnih prahcev Perfectly energized, ki so mi jo že pred časom poslali moji prijatelji s PlanetBIO. Če se vam mudi delati kroglice, pa nimate prahca pri roki, ga lahko nadomestite s kako žličko kakava, kokosovega sladkorja, lucume, guarane in mace. No, z guarano raje previdno, če dojite ali boste kroglice podarili doječi mami.

Doma narejene energijske kroglice z ovsenimi kosmiči

Za vse, ki ste morda v dvomih, ali je Uglašena kuhinja: Vse leto knjiga za vas, sem pripravila majhen seznamček, da vam bom premislek malo olajšala, če dovolite;)

Če ste se prepoznali, bi vam utegnila biti knjiga Vse leto všeč, morda celo zelo všeč. Če vas je prijelo, da bi knjigo kupili, lahko to storite tudi preko moje spletne strani. V decembru je poštnina celo brezplačna!

Morsko navdihnjeni namaz iz sončničnih semen

Začinjeni namaz iz sušenega paradižnika

Kateri namaz imate najraje? A tudi vi jeste veliko namazov med prazniki? Ali samo kekse in potico?;)

Danes imam najbolj vznemirljive novice! Saj veste, kako sem vedno skrivnostna o svojih projektih, dokler niso realizirani? Zdaj lahko končno naznanim: moja kuharska knjiga je v tiskarni! Kar pomeni, da jo boste zelo, zelo kmalu dobili v roke tudi vi! Naslovila sem jo Vse leto, ker so v njej recepti za vse leto;)

Knjiga je izšla pri Totaliteti, ki je totalno kul založba. Itak;)

Knjiga je razdeljena na letne čase, torej na štiri večja poglavja, znotraj katerih lahko najdete nekaj za zajtrk, nekaj za prigriznit, glavne obroke in seveda sladice, pa še kaj za popit. Recepti se močno navezujejo na sezonske sestavine, pridelane doma: torej tisto, kar najdete na domačem vrtu ali na bližnji tržnici. Tudi pri pomožnih sestavinah se nisem šla kakšne eksotike ali luksuza: skoraj vse sestavine so take, da jih lahko kupite v vaški trgovini (in tu in tam kakšna, po katero se boste mogoče morali odpeljati do prvega večjega mesta). Večina receptov je dovolj enostavnih, da jih lahko pripravite na običajen, z obveznostmi nabit dan - tako kot sem to počela jaz. Seveda pa nisem pozabila na nekaj bolj prazničnih receptov.

Vsak recept je pospremljen s fotografijo (kot običajno sem fotkala sama), veliko pa je tudi fotografij, ki slavijo letne čase v vsej njihovi barvitosti na naši kmetiji (in drugod). Ne bo vam ušlo, da je knjiga v osnovi blogerska, saj je zelo osebna in polna zgodb, kot ste jih navajeni z Uglašene kuhinje.

Ampak, kako je vendar prišlo do tega? Vedno sem si želela napisati kuharsko knjigo. Mislim, začela sem že v drugem razredu! No, potem sem malo pozabila na to, a ko sem se bolj resno posvetila blogu, je bila ena mojih velikih skritih želja, da bi nekoč dobila ponudbo za knjigo. Nisem si predstavljala, da bi jo izdala sama, hotela sem zunanjo potrditev in ... šefa z dedlajnom;) Ampak, založnika na belem konju od nikoder. Tako sem si nekega zimskega dne rekla, zdaj pa dovolj, nehala bom čakati na to, da me pokliče založnik, sama bom naredila knjigo! In veste, kaj se je zgodilo nekaj dni za tem ... Na telefonu me je pričakalo nekaj neodgovorjenih klicev in sms, podpisan z Valentina Smej Novak. Lahko si predstavljate, da sem hiperventilirala, poskakovala in zardevala od glave do pet. Mislim, ni bil založnik na belem konju, ampak še veliko bolje, blazno kreativna in simpatična ženska, ki jo občudujem še iz časa, ko sem špricala pouk in v kavarni brala njene kolumne.

Kar mi je bilo pri sodelovanju z Valentino in dizajnerjem Primožem najbolj všeč, je bilo to, kako zelo sta mi pustila dihati, meni in tekstu ter fotografijam. Mislim, da boste tudi vi začutili eno sproščenost, iskrenost in harmonijo ob listanju te knjige. In upam, da predvsem tudi navdih in entuziazem za kuhanje! Knjiga je zaenkrat na voljo v knjigarni Kulkul (nasproti Knjižnice Otona Župančiča) ali pa jo lahko naročite preko moje strani (klikni za naročilo knjige Vse leto).

In zdaj nekaj fotk za pokušino ...














PS: če bi želeli o knjigi izvedeti več in jo morda predstaviti na svojem blogu/mediju, mi lahko pišete na naslov zulejka@uglasena-kuhinja.com.