Obožujem pletenice! Ste že kdaj pletli pletenico? Prav terapevtsko je. In veste kaj? V tej zelo rumeni pletenici ni nobenega jajca. Prav zares, niti enega. V moji velikonočni pletenici se namreč skriva, no, ne skriva, naravnost postavlja se, nekaj najbolj dragocenega: žafran.

Kuhanje z žafranom je skoraj kot alkimija; vzameš ga le ščepec, gram ali manj, in videti je rdeč, in potem ga v možnarju zdrobiš v prah skupaj s sladkorjem. In takorekoč povsem izgine, le tu in tam se vidi kakšna rdeča pikica. Potem pa vmešaš v testo - in bam! Zlato rumena je tu.

Če žafrana niste vajeni, ga za prvič uporabite le pol grama. Če pa ga nimate, lahko za podoben efekt uporabite kavno žličko kurkume, podobno kot sem to naredila v svoji pinci, ki je prav tako velikonočna jed.

Veganski velikonočni menu

Seitanovi zrezki v omaki

4 seitanovi zrezki
moka
olje
sojina omaka
1 čebula
4 stroki česna
4 vejice majarona
poper

Seitanove zrezke pomokaš in z obeh strani popečeš na malce olja v veliki ponvi z debelim dnom; pokapaš s sojino omako. Zaliješ z vodo in dodaš na kolute narezano čebulo, olupljen česen ter vejice majarona. Po želji začiniš s poprom. Kuhaš (podušiš) na malem ognju okoli 15 minut. Postrežeš z rižem, ajdovo kašo, zelenjavo, krompirjem ...

Kaj pa vi jeste za Veliko noč? Zaupajte mi v komentarjih!

Poznate tiste vice o slončku in miški? Moja mama jih ima najraje, poleg tistih o zajčku, seveda. No, danes sem si enega izmislila sama, pravzaprav se je zgodil v moji kuhinji. Kaj dela slonček na pultu? Je miške, seveda!

Lila se vsak dan, neodvisno od pusta, obleče v princesko, Rdečo kapico, Elso ali Elso Rdečo kapico. Zato sem imela malce težav, da sem jo prepričala, naj bo malo slonček. Ampak, ko sem ji rekla, da je lahko Elly Elephant, je bila pa takoj za štos in je v preobleki uživala! Še posebej, ker je bila lahko
slonček z najljubšo roza oblekico. In potem je plesala in trobila in se elegantno držala - stvari pač, ki jih počnejo slončice, kajne.
Kostumček Oskar&Ellen se je izkazal za zelo praktičnega in strašno pikupnega, in na kožo pisanega malim frajlam, ki ne odstopajo od čisto svojih modnih zapovedi, to je oblekic na petek in svetek (zanimiv članek o tem fenomenu si lahko preberete tukaj). Kapa z ušesi je zelo prilagodljive velikosti, prijetno mehka in nemoteča. Repek pa je strašno luštkan in prav tako nemoteč za otroka. Lila ga je, značilno kreativno, pozneje uporabila tudi kot kravato:)
In kakšne miške si je privoščil tale moj slonček? Brezglutenske, brez jajc in brez mlečnih izdelkov! Zvenelo je kot težka naloga, ko sem primerjala recepte za miške iz taščinih knjig - kupi jajc, jogurt, skuta ... Pa se je izkazalo, da mi spet lahko na pomoč priskočijo banane! Okus teh mišk vam bo morda znan, sploh, če ste poskusili bananin kruh iz moje knjige. Ampak so vseeno čisto čisto drugačne! In res njami. Vsaj, če so vam všeč ajda in banane.

Veganske miške brez glutena 

130 g ajdove moke
1/2 čajne žličke sode
1/2 čajne žličke pecilnega praška
ščep soli
sladkor z vanilijo (če boste uporabili vanilijev jogurt, lahko tega izpustite)
2 majhni zreli banani
1/2 žličke jabolčnega kisa ali limoninega soka
70 ml sojinega jogurta, navadnega ali vanilijevega

olje za cvrtje (jaz sem uporabila kokosovo maščobo, tisto tapoceni, kar celo kocko ... (250g))

sladkor v prahu za posip (po želji)



Banani speštaš z vilicami in dobro zmešaš z jogurtom in kisom ali limono. Ajdovo moko zmešaš z ostalimi suhimi sestavinami in primešaš k bananini zmesi, da se poenotita. Masa je precej gosta, ampak ne sme bit prav trda. No, v takem primeru jo lahko razredčiš s kakšno dodatno žlico jogurta ali rastlinskega mleka. Vse male banane niso isto male, to je bolj umetnost kot znanost;) Masa naj 10 minut odstoji, pokrita, na pultu.

V majhnem loncu razgreješ olje. Ko je zelo vroče, s pomočjo dveh malih žličk vanj nadevaš miške. Z eno žličko zajameš maso, z drugo jo potisneš v vrelo olje. Temperaturo malce znižaš in pečeš, da porjavijo in priplavajo na površje. Ne smejo pa ravno počrneti:) Polagaš na krožnik, obložen s kuhinjskim papirjem, da se odcedijo.

Postrežeš še tople, posute z malo sladkorja v prahu. Ali veliko, če vam pomaga sladkosnedi slonček:)


Oh, če bi tudi vi imeli slončka na pultu ali pa kakšno drugo žverco Oskar&Ellen, se vsekakor odpravite v Silly svet, jaz sem navdušena! (Ta objava je sponzorirana, a mnenje je v celoti moje (in Lilino!).)

Domači Baci ali recept za polnovredne čokolatine (čisto rastlinske, seveda)

 Valentinova girlandica in čestitka, ki jo lahko naredi vsak

Za Valentinovo ponavadi ne okrašujemo stanovanja, vsaj jaz nisem opazila tega. Sem pa lani naredila eno girlandico, ker sem pač obsedena z girlandami, in sicer sem na vrvico z washi trakom zalepila srčke iz barvnega papirja in srčke, poslikane z akvareli, ki sva jih naredili z Lilo. Girlandico obesiš nad vrata ali nad posteljo;)

Čisto osebno čestitko narediš tako, da z vodenimi barvicami pobarvaš akvarel papir (ja, barvice so lahko kar tiste iz Ikee, papir pa se splača kupiti malo boljši, torej v trgovini z art pripomočki, saj ga prodajajo tudi po en kos), izrežeš srček, dva, tri in nalepiš na blank čestitko oz. kos prepognjenega tršega papirja.



In kaj napisati?;) No, tu vam pa res ne morem veliko pomagati, lahko pa si pomagate z nasvetom mlade pesnice, ki je v svojem Ted Ex govoru svetovala, kako napisati pesem, ko si brez navdiha: napišeš seznam. Na primer: v kaj na tebi sem se zaljubila, kaj me polni z ljubeznijo, kdaj si mi najbolj všeč, kaj si želim s tabo doživeti ... no, saj vam je že jasno, kajne?

Planirate kaj posebnega to Valentinovo, če ni preveč osebno?;) Veliko ljubezni vam želim!

Rožičeva potica brez mleka in jajc.

Nekaj nasvetov za začetnike pri potici 

Sestavine iz Lidla:)

Rožičeva potica brez mleka in jajc

Tast je bil nad potico precej navdušen in jo je posebej pohvalil. Mislim, da mu je bila tako všeč, ker ga je spominjala na otroštvo, ko je kot otrok dobil rožiče in je bilo to nekaj res posebnega (ob čemer sem naravnost ganjena, še posebej, ko pomislim, koliko čokoladnih zajčkov je že dobila Lila, pa sploh še Velika noč ni). Kot sem že omenila, je moja najljubša pehtranova potica. Pa vi, katero potico imate najraje? Jo pečete sami? Imate kak dober nasvet za nas?;)

Drage bralke in dragi bralci, želim vam vse lepo v novem letu! Verjamem, da bo boljše kot lansko in ne verjamem, da bo zadnje. Čeprav je ta misel lahko tudi vse prej kot depresivna. Vprašate se namreč lahko, tako kot je mene moj najdražji, ko sem bila brez razloga tečna in malodušna že zjutraj: "Če bi bili to tvoji zadnji trenutki na Zemlji, kako bi jih preživel-a?" Zase lahko rečem, da sem takoj postala boljše volje in bolj prijazna...

Prijazna je bila tudi ena od dveh čudnih tetk, ki sem ju danes srečala, na svojem prvem sprehodu v letu 2012. Oblečena v dolg rjav pelcmantl, pleteno krilo do tal in baretko enake barve, se je s frizuro iz dvajsetih prejšnjega stoletja in tranzistorčkom iz tega sprehajala po osončeni ulici, poslušajoč opero. Druga teta je bila bolj običajno oblečena, sprehajala je psa in telefonirala, do tu nič čudaškega. Potem pa je začela glasno komentirati moje razgibavanje na soncu, češ, to ni nič, treba je vsaj počepe delat. Nisem reagirala, zato se je spravila kar na sonce, češ da to sonce ni nič. In potem še zaokrožila komentar z glasnim: "Kdo jo je tega naučil, stat na soncu." Eni res znajo začet novo leto, a ne?



Jaz sem s svojim začetkom novega leta zelo zadovoljna, med drugim sem ga zaznamovala tudi s peko piškotov. Enih zdravih in drugih ... no, malo manj. Morda so celo rahlo dekadentni (kot vse, kar potreseš s sladkorjem v prahu, kajne) ... Nemški praznični piškotki Pfeffernussen, ki so videti kot kupčki snega, mehki, dišeči in sladki - ravno pravšnji za zimsko razvajanje. Upam, da si jih boste privoščili tudi vi.

Nemški praznični piškoti s poprom

Recept sem si sposodila od vsemogočne Marthe Stewart.

1 1/4 sk sladkorja v prahu
2 1/4 sk bele moke
1/4 čž sveže mletega popra
1,5 - 2 čž začimb za medenjake
1 čž pecilnega praška
115 g bio masla na sobni temperaturi
3/4 sk rjavega sladkorja
1 bio jajce iz proste reje
2 jž melase
vanilija


Pečico nastaviš na 180°C.

Suhe sestavine zmešaš skupaj.

Maslo, rjav sladkor in melaso miksaš kake 3 minute, nato dodaš jajce in še malo miksaš.

Zmešaš suhe in tekoče sestavine, toliko, da se sprimejo. Iz testa oblikuješ kroglice velikosti oreha in polagaš na pekač. Jaz sem jih spravila na en standardni pekač.

Pečeš cca. 15 minut oz. toliko, da so že čvrsti in malce razpokajo.

10 minut pustiš, da se malo ohladijo. V papirnato vrečko nasuj nekaj sladkorja v prahu in dodaj nekaj toplih piškotov. Pretresi, da bodo piškoti povsem prekriti z belim prahcem. Z njim je bila prekrita tudi moja kuhinja, vrečka je seveda imela luknjo. Zato sem namesto nje potem uporabila veliko sladoledno škatlo. Ta se je dobro obnesla.

božični kolažek s pintersta

Če ste za kaj gospodinjci in gospodinje, ste najbrž že napekli čuda in pol keksičev. No, jaz sem očitno le kakšne pol gospodinje, spekla sem le ene piškotke in to iz polovične mase:) ampak imam še velike plane za pečico te dni. Beware!

Zaenkrat pa bi z vsemi zamudniki, zamudnicami ali tistimi, ki vam nikoli ni dovolj in nikoli prepozno, rada delila tole povezavo na menda najboljše vzhodnoevropske božične piškotke (med njimi tudi slovenske:)). Lotila se bom najmanj medenjakov in še kakšnih začinjenih keksičev.

Katere (bo)ste pa vi spekli?

Miklavžev parkelj iz pire.

Ko sva bili s sestro majhni, sva za Miklavža dobili sadje, sladkarije in vedno tudi šibo. Ta šiba je bila sicer prav tankcena in običajno okrašena z rdečo pentljico. Ker je bila samo za okras, seveda. Cela šiba, ne le pentlja. No, med že omenjenimi sladkarijami je bil občasno tudi parkelj, ampak kolikor vem, kupljene sorte. Jaz pa sem jih letos nekaj vzgojila doma. So zelo pridni in simpatični. Zato pripravite kakšno fajn šibo za zraven. Če je potreba po njej (in to vemo, da vedno je;)).

Pirini Miklavževi parklji

sestavine za 4 srednje parklje

1 paketek suhega kvasa
2 ČŽ trsnega sladkorja
3 JŽ tople vode
1 SK toplega riževega (/drugega rastlinskega) mleka
2 JŽ kokosovega olja
2 SK pirine moke
2 JŽ trsnega sladkorja
1 SK bele moke
1/2 ČŽ soli
pomarančna lupinica
kurkuma (po želji)

par rozin, nekaj malih koščkov čokolade, malo rdečega blaga za oblikovanje

za premaz:
1 JŽ vode
1 JŽ trsnega sladkorja
1 JŽ margarine

"Zaplate" testa.

Oblikovanje pred vzhajanjem.

2 ČŽ sladkorja razmešaš v topli vodi, dodaš kvas. V posodi zmešaš obe vrsti moke, sol, pomarančno lupinico in nekaj malega kurkume (samo za barvo, okus ne bo ostal). V toplem mleku razpustiš kokosovo olje. Vse skupaj zmešaš in zamesiš elastično, a ne lepljivo testo. Zelo verjetno bo treba moko še dodajati. Iz testa narediš lepo kepo (nikar grde), pokriješ in pustiš vzhajati 1h30min. Potem spet premesiš in razdeliš na 4 približno enake dele, ki jih oblikuješ v podolgovate zaplate (recimo malo daljše od dlani in približno toliko široke, kot dlan; oz. po občutku). Parklje (in celo Miklavža) lahko oblikuješ* že sedaj, lahko pa po drugem vzhajanju, meni se oboje dobro obnese. Zdaj naj zaplate/parklji vzhajajo še 45 minut. Vzhajanje in oblikovane parklje premažeš z raztopino vode, sladkorja in margarine (1:1:1), po možnosti s čopičem. Jaz sem uporabila kar še ne uporabljen cenen slikarski čopič;) Če nimaš čopičev na zalogi, uporabi prste. Jasno.

Oblikovanje po vzhajanju.

Pečen.

Pečeš 20 minut pri 210°C. Zaradi premaza bodo hitro potemneli, sredica pa bo ostala mehka.

*Glede oblikovanja pa tako: meni se ni dalo nevemkako komplicirati, z nožem sem zarezala en rez za nogi, na vsaki nogi en rez, da nastanejo parkeljci, za po vsako roko en rez in še na vrhu glave rez za rogove. "Dlake" sem naredila tako, da sem s škarjami ščipala po že vzhajanem parklju. Za oči sem uporabila rozine ali čokolado, jeziček pa je iz filca. Parkelj brez porednega jezika pač ni pravi parkelj:)


Kaj pa ste vi dobivali za Miklavža in kaj dobijo vaši otroci?

Gospa Parkelj.

Gospod Parkelj.