Domač rafaello - kokosove kroglice (recept by Petra Kavšek a.k.a. The Foodie)

• 2 skodelici kokosove moke + nekaj za valjanje kroglic v njej
• 2 skodelici kuhane prosene kaše
• 4 – 6 žlic agavinega sirupa / medu
• 1 žlička vaniljeve paste
• nekaj žlic čokoladno-lešnikovega namaza (jaz ga nisem imela, pa so bile vseeno fenomenalne)

Rožičevo pecivo iz naše nove knjige

Rožičeva moka ali rožičev prah?

Rožičevo pecivo (recept by Nastja Kramer Pesek / Malinca)

 

Si predstavljate, da bi nekega dne ugotovili, da ne prenašate več čokolade? Pa ne vaše brbončice ali vaša duša, pač pa recimo vaša glava ali želodec. To se je zgodilo mojemu dragemu, vsaj trenutno se tako zdi, da mu čokolada sproži migreno.

Rožiči so znana zamenjava za kakav in meni tudi zelo ljuba, saj sem odraščala s starši makrobiotiki (še kdo?), in sem tako dobro poznala Carobello (še posebej tole dvobarvno), rožičevo Nutello, ki je sedaj nekako ne najdem več (če ste v Ljubljani, jo najdete v Kalčku ali Maxiju), sem jo pa v nekem obdobju jedla naravnost obsesivno, tako da sem se ji morala docela odpovedati (z Nutello nikoli nisem imela takih "težav", poznam pa nekaj ljudi, ki jo jedo v ogromnih količinah:)).

V glavnem, rožiči so fajn. In tile brownieji, ali rjavčki, so tudi fajn. Za v službo, v park, na piknik, ker se ne pomečkajo in ne raztopijo, dajo pa fino vztrajno energijo. In najbrž bi bili super tudi nadrobljeni čez vanilijev, čokoladni ali bananin sladoled. Samo pravim.

Svojo verzijo sem zasnovala na starem receptu iz mamine knjige o makrobiotičnih sladicah, ko me je nanje spomnila mama in mi kupila fino rožičevo moko. Uporabite lahko fino ali grobo mleto rožičevo moko, pirino ali pšenično moko, namesto medjool datljev pa lahko uporabite tudi "navadne" (deglet noor) ali celo kako drugo suho sadje (v originalni verziji so rozine, ki jih imam sicer rada, a so mi datlji še ljubši).

Rožičevi rjavčki

150 ml rožičeve moke
400 ml pirine moke
pol žličke soli
50 ml kokosovega sirupa/nektarja
200 ml jabolčnega soka
100 ml nasekljanih medjool datljev
1 žlička pecilnega praška iz vinskega kamna
2 žlici kokosovega olja
orehi za okras

Pripraviš majhen pravokoten pekač (idealno: 20x20 cm, a tudi kaj približno podobnega bo ok) in pečico nastaviš na 180 °C.

V skledi zmešaš rožičevo in navadno moko, dodaš sol in pecilni prašek. V lončku zmešaš jabolčni sok in kokosov nektar ter staljeno kokosovo olje. Bolje se bo zmešalo, če vse skupaj nekoliko pogreješ.

Tekočo mešanico vliješ v suho in dodaš nasekljane datlje. Premešaš, a le toliko, da se vse lepo sprime.

Majhen pravokoten pekač (idealen bi bil 20x20 cm) premažeš z oljem in pomokaš ali pa obložiš s peki papirjem. Moj pekač je dimenzij 20x30, a ker je to testo tako gosto, je bil vseeno ok, ker se ni razlezlo. Testo razporediš po pekaču približno na 2 cm debelo.

Pečeš 25 minut na 180 °C.


Kakšni se vam zdijo rožiči? Bi bili dovolj dobra zamenjava za kakav? Poznate Carobello?

In še to, si želite več takih, polnovrednih veganskih recepov? Če ja, se pofočkajte v komentarju, ali pa predlagajte kaj drugega.

60 g belih chia semen
2 žlici riževega/agavinega/javorjevega sirupa

200 g zmrznjenih malin

Kaj počnete v teh zimskih dneh?

Jaz ... kvačkam. No, učim se kvačkati, bo bolj pravilen izraz. Zaenkrat sem uspešno naredila dva ponesrečena trakova za ušesa (oba sem hotela narediti za Lumpiko, pa je eden prav Tadeju, drugi pa meni, ahem) in eno prijemalko, s katero moraš biti zelo previden, da se ne opečeš, ker ima prevelike luknje. Pa vrtnico, ki je pravzaprav hotela biti šal. In še nekaj razdrtih stvari:) No, na srečo se znam smejati sama sebi in me volja do kvačkanja še ni spustila. Imate kakšen nasvet, morda kak knjižni predlog? Zaenkrat se držim bolj tutorialov na You Tubeu, tako da slovenskih izrazov niti ne poznam, morda bi bilo dobro, da si kaj preberem v slovenščini. Sem kar malo obsedena s tem novim hobijem:)

Kvačkanje dokazano zelo sprošča in pomirja ter nasploh dobro vpliva na človeka, in tudi jaz, ki še nič ne znam, lahko to potrdim - boljše je od reševanja križank, ki sem si ga prej predpisala;) Pa še zelo hyggično početje je, in zima je sploh najboljši čas za to.

Najbrž ste se že zaleteli v pojem hyggeja? Lahko bi mu rekli danski joie de vivre ali umetrnost uživanja v življenju - predvsem v malih, vsakdanjih stvareh.  Opaziti in negovati udobnost, sproščujoče rituale in  ceniti vsak trenutek. Na to me je spomnila in opomnila knjiga Hygge Louise Tomsen Britts (ki je že druga knjiga v slovenščini na to temo).

Na en zelo hyggičen dan, ko je bil naš dom lepo pospravljen in smo s puncama gledale staro francosko revijo za ustvarjanje Marie Claire Idees (to je tudi eden mojih hobijev, gledanje starih freancoskih in britanskih revij za dom in ustvarjanje, če jih imate doma in vam ne vzbujajo radosti, jih posvojim;)), smo naletele na tale preprost in zelo francoski recept za rochers a noix de coco. Zahteval je le 4 sestavine in vse smo imeli doma, tako da sem jih lahko kar tako mimogrede spekla in z njimi pričakala sosedo in njena dva mala čižka, ki so rdečih lic prišli peš čez zasneženo njivo na obisk. Najmlajša mi je takoj upihnila svečke na mizi in hyggičnost za kakšno stopinjo zmanjšala, pa se ni nič poznalo, rdeča lička so prav tako razsvetlila prostor. Evo, to je hygge. Če si tega želite več ali pa vam ni čisto jasno, o čem govorim, preberite knjigico Hygge, Danska umetnost srečnega življenja. In če se vam samo lušta francoskih kokosovih kekskov, sem vam prevedla recept.

Francoski kokosovi poljubčki - rochers a la noix de coco

2 beljaka malih eko jajc ali 4 žlice aquafabe - za vegansko verzijo*
ščep soli
60 g sladkorja z vanilijo
90 kokosove moke (naribanega kokosa)
 
 Beljak s ščepcem soli 1 minuto mešaš z mešalnikom ali metlico, da se nekoliko speni (ne potrebuješ snega), vmešaš sladkor in kokos. Nastati mora gosta, a ne ravno trda zmes iz katere se bo dalo oblikovati kekse - rocherje. Če je masa prevlažna (če so bili uporabljeni beljaki večji, npr.), dodaš še malo kokosa.

Zmes zajemaš s čajno žličko, z drugo čajno žličko pa jo polagaš na pekač, obložen s peki papirjem. Z navlaženimi prsti oblikuješ v piramidalno ali kapljičasto obliko.

Pečeš na 180 °C 15-20 minut oz. toliko časa, da se zlatorjavo obarvajo po robovih, v notranjosti pa morajo biti še malce mehki.

Pustiš, da se ohladijo na pekaču. Po želji potreseš s sladkorjem v prahu.


* Naredila sem tudi vegansko verzijo, v kateri sem uporabilo čičerikino slanico - aquafabo. Postopek je enak, le da izpustimo sol, saj je čičerikina tekočina iz pločevinke/kozarca ponavadi že slana. Več o aquafabi preberite tukaj.

Tile ingverjevčki so na las podobni medenjakom. Pomarančna lupina in sok sta tista pika na i, ki jih naredi res slastne. Meni krašenje ne gre tako dobro od rok, kljub temu pa se pri njem strašansko zabavam. A niso ljubki in old school? Nekaj nostalgičnega je na njih ... Predvsem pa odišavijo hišo s pravim vonjem praznikov!

Veganski ingverjevčki

150 g pirine moke
100 g bele moke
1/2 žličke pecilnega praška
1 žličko sode
1/2 žličke cimeta
2 žlički ingverja v prahu
1/2 žličke muškatnega oreščka
1/2 žličke klinčkov
lupina 1 bio pomaranče
80 g kokosovega olja sobne temperature
80 g sladkorja muscovado
1 zavojček vanili sladkorja
50 ml svežega pomarančnega soka
100 ml melase

V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine.

Z mešalnikom vmešaš kokosovo olje, sladkor in melaso. Dodaš pomarančni sok. Vse skupaj primešaš suhim sestavinam in zgneteš testo.

Testo naj zavito v folijo počiva 2 uri v hladilniku. Potem ga razvaljaš na pol centimetra debelo in izrežeš željene oblike. (Ali zamrzneš cel kos razvaljanega testa).

Pečeš 10 minut na 180 °C.

Po želji okrasiš z royal icingom.

Veganski "royal icing" z aquafabo

45 ml aquafabe - čičerikine slanice
250 g sladkorja v prahu
po želji nekaj kapljic limoninega soka

Iz konzerve/kozarčka čičerike skozi cedilo odliješ slanico v skledo. Miksaš, da postane penasta, potem postopoma dodajaš sladkor v prahu, dokler ne nastane sijoča, lepljiva "pasta" (10 minut). Uporabiš takoj ali spraviš, pokrito s folijo (zrak ne sme zraven).

Če nimate radi buč, potem tole sladico mirne duše preskočite. Ni ena tistih, ki povsem zamaskira okus "zelenjave". Če pa imate radi kremaste, karamelaste sladice, pite vseh vrst, in buče nasploh - potem vam bo tale bučna pita najbrž všeč. Meni je definitivno, ampak no, ne domišljam si, da sem merilo sladic. :)

Pripravila sem jo s pomočjo robota, ki je prišel na obisk. Kličemo ga OptiMUM, Optimum Prime. (Kdo šteka referenco? Nisem fan, ampak živim z enim.)

Optimum je ogromen in zmore veliko opravil. Samo za tole bučno pitko se je transformiral v tri različne pripomočke: najprej sem uporabila metlico z gumijasto lamelo, da je zamešal fino krhko testo; pri odmerjanju mi je bila v pomoč integrirana tehtnica, ki sproti tehta sestavine. Kremo sem naredila v mešalniku, ki je odporen na toploto (moja kuhana buča sicer ni bila vroča, ampak vidim veliko možnosti za uporabo, saj je posoda mešalnika zelo velika, steklena in odporna na toploto - pozdravljene zmešane kremne juhe). Smetano pa sem zmešala z mega veliko in robustno metlico, pri tem pa uporabila senzor, ki je zmešal perfektno smetano, ne da bi se jaz rabila s tem kaj proda truditi (priznam, da sem se na eni točki vprašala: "Bo res ustavil sam ali bo naredil maslo?" in točno, ko sem končala stavek, se je končal tudi program. AI, huh?). Skratka, vse je naredil tako, kot je treba.


Če ga boste kupili, ne mislite, da so opozorila na navodilih tam po nepotrebnem (s kapljicami krvi, no less!), jaz sem se uspela urezati! Ampak moja nerodnost z ostrimi predmeti je dobro znana. Še eno opažanje: če ste zelo majhne rasti, boste za optimalno uporabo OptiMUMa potebovali nižji pult ali visoke pete. Jaz sem s svojimi 164 centimetri komaj dosegla posodo mešalnika, ko je bil postavljen na moj otok standardne višine.

O vsem tem sva s Tadejem posnela tudi video, yaay! Zabavno je bilo. Lahko me vidite v akciji, skoraj vso svojo raztresenost sem izrezala, skupaj s posnetki mojega poletno oblečenega otroka, in otroške pesmice prekrila z Gnossiennes.

Recept za bučno pito

testo
250 g moke (bela ali mešanica bele in polnozrnate)
120 g masla+kokosovega olja (ali samo maslo), mrzlega, narezanega na koščke
50 g sladkorja muscovado
ščep soli
ingver (osmina žličke)
cimet (pol žličke)
1 rumenjak
žlica ali dve vode (po potrebi)

krema
1 majhna maslena buča (500-650 g)
2 žlici kokosovega olja
140 ml kokosovega mleka
2 eko jajci
140 g sladkorja muscovado
muškatni orešček

za postrežbo
smetana
bučna semena
cimet

Model pomažeš s kokosovim oljem in pomokaš. Daš na stran. (Ne tako kot jaz:))

Pečico nastaviš na 180 °C.

Iz sestavin za testo na hitro zamesiš testo. Prestaviš v pripravljen model in s prsti pritisneš obenj, da se enakomerno razporedi, popraviš še robove. Pripravljeno dno prepikaš z vilicami in daš za 10 minut v zamrzovalnik. Slepo pečeš 12 minut na 180 °C. Pustiš, da se vsaj nekoliko ohladi.

Pečico nastaviš na 220 °C.

Medtem pripraviš nadev. Bučo olupiš in na pari skuhaš do mehkega. V mešalniku zmiksaš v gladko kremo. Vliješ na pripravljeno pitino dno.

10 minut pečeš na 220 °C, potem zmanjšaš temperaturo na 180 °C in pečeš še 35-40 minut. Ko vzameš iz pečice, se nadev še malce trese, ni čisto trd, niti povsem mehek.

Pustiš, da se ohladi. Okrasiš s smetano, mletimi bučnimi semeni in cimetom. Postrežeš hladno ali sobne temperature.


Objava je nastala v sodelovanju z Bosch Slovenija. Mnenja, izkušnje in pripombe so moji, kot vedno. Hvala, da podporate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje!

Veganski sadni sladoled je res enostavna reč: zmrznjene banane in katerokoli drugo sadje zmiksaš in to je to. Hitro, naravno in brez dodanega sladkorja. Veganski čokoladni sladoled sem tudi že poskusila in je bil super, ampak moj najljubši sladoledni okus je vanilija. V trgovini se seveda da najti vegansko vanilijo, in je tudi precej dobra, ampak nekako zame ni čisto tista prava ...

Standarde je namreč postavila moja babica, ki je vanilijev sladoled delala sama. To je bil seveda najboljši vanilijev sladoled, kar sem ga kdaj poskusila. Babica je uporabila kar recept iz navodil, ki so prišla zraven strojčka. In kateri strojček je to bil? Ne boste verjeli, strojček za sladoled znamke Bosch! Ki sem ga podedovala. ;) Strojček je iz leta 1968 in se še vrti! Zato sem precej brez skrbi glede svojega hladilnika - najbrž bo leta 2066 še vedno hladil domače sladolede, ker tudi na njem piše - Bosch.

Seveda lahko sladoled naredite tudi v sodobni mašini, pač po navodilih, ki so prišla zraven.

Veganski vanilijev sladoled - recept

1 pločevinka kokosovega mleka (400 ml)
100 ml ovsenega mleka
2 zavojčka sladkorja z burbonsko vanilijo.
50 g trsnega sladkorja
velik ščep kurkume
zamašek ruma (neobvezno)
ščepec črne soli (neobvezno)

Sestavine daš v mašino za sladoled in pustiš, da jih zmeša. Prej jih lahko tudi zmiksaš v mešalniku, da bo ziher homogeno in da se sladkorj res dobro raztopi. Ampak meni je šlo tudi brez tega. Pri tem slediš navodilom proizvajalca tvoje mašine za sladoled.

In če je nimaš, ne obupaj: maso nalij v keramičen model ali kakšno "reciklirano" posodo za sladoled in daj v zamrzovalnik. Vsake pol ure do uro premešaj, dokler se ne strdi - zamrzne.

Sladoled vzemi iz zamrzovalnika kakih 15 minut pred postrežbo.

Sladoled sem zmešala v vintage mašini za sladoled Bosch, in ohladila v Boschevem hladilniku Serie 6 KGN49AI22, o katerem sem vam že povedala tukajle.