Tile ingverjevčki so na las podobni medenjakom. Pomarančna lupina in sok sta tista pika na i, ki jih naredi res slastne. Meni krašenje ne gre tako dobro od rok, kljub temu pa se pri njem strašansko zabavam. A niso ljubki in old school? Nekaj nostalgičnega je na njih ... Predvsem pa odišavijo hišo s pravim vonjem praznikov!

Veganski ingverjevčki

150 g pirine moke
100 g bele moke
1/2 žličke pecilnega praška
1 žličko sode
1/2 žličke cimeta
2 žlički ingverja v prahu
1/2 žličke muškatnega oreščka
1/2 žličke klinčkov
lupina 1 bio pomaranče
80 g kokosovega olja sobne temperature
80 g sladkorja muscovado
1 zavojček vanili sladkorja
50 ml svežega pomarančnega soka
100 ml melase

V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine.

Z mešalnikom vmešaš kokosovo olje, sladkor in melaso. Dodaš pomarančni sok. Vse skupaj primešaš suhim sestavinam in zgneteš testo.

Testo naj zavito v folijo počiva 2 uri v hladilniku. Potem ga razvaljaš na pol centimetra debelo in izrežeš željene oblike. (Ali zamrzneš cel kos razvaljanega testa).

Pečeš 10 minut na 180 °C.

Po želji okrasiš z royal icingom.

Veganski "royal icing" z aquafabo

45 ml aquafabe - čičerikine slanice
250 g sladkorja v prahu
po želji nekaj kapljic limoninega soka

Iz konzerve/kozarčka čičerike skozi cedilo odliješ slanico v skledo. Miksaš, da postane penasta, potem postopoma dodajaš sladkor v prahu, dokler ne nastane sijoča, lepljiva "pasta" (10 minut). Uporabiš takoj ali spraviš, pokrito s folijo (zrak ne sme zraven).

V kuhanju in peki veliko bolj uživam, če lahko eksperimentiram. Zato nimam stalnega repertoarja prazničnih sladic, čeprav moram reči, da so mehki medenjaki skorajda obvezni. Letos sem se poigrala z "mrvicami matere narave", zelenimi bučnimi semeni in rdečimi goji jagodami. Rezultat so presenetljivi keksi, ki nosijo s sabo precej neobičajen okus za kekse: kislost. Ta je rahla, a je tam. Ker so tako drugačni, in zaradi čokolade in svoje barve zgledajo prav luksuzno, so po mojem super dodatek prazničnemu krožniku piškotov (mojega je naredila Hana Karim). Me prav zanima, kakšni se bodo zdeli vam!

Funky keksi z goji jagodami in bučnimi semeni

170 g bio masla ali veganske margarine sobne temperature
120 g trsnega sladkorja
2 žlici jabolčne čežane
1 žlica chia semen
250 g bele moke (pol je lahko pirine)
ščep soli
60 g mletih bučnih semen
60 g fino nasekljanih goji jagod ali brusnic

200 g jedilne čokolade
žlica mletih bučnih semen
žlica nasekljanih goji jagod/brusnic






Maslo ali margarino vmešaš s sladkorjem s pomočjo mešalnika. Dodaš jabolčno čežano in chia semena.

Moko v veliki skledi zmešaš z bučnimi semeni in goji jagodami/brusnicami.

Mešanico moke in masleno mešanico združiš in zamesiš testo. Testo na pomokani površini razdeliš na pol in iz vsake polovice oblikuješ štruco. Štruci zaviješ v prozorno folijo za živila in daš za nekaj ur v hladilnik (ali naravnost v zamrzovalnik za poznejšo uporabo).

Ko se testo dodobra ohladi, ga narežeš na rezine in jih naložiš na pekač, prekrit s peki papirjem.

Pečeš na 180 °C 12-14 minut oz 2 minuti dlje, če je bilo testo v zamrzovalniku. (O shranjevanju keksov v zamrzovalnik preberi tukaj).

Čokolado stališ (v bain-marie, v mikrovalovki ali na malem ognju ob stalnem mešanju).

Ko se ohladijo, jih pomočiš v staljeno čokolado in posuješ s preostankom nasekljanih brusnic/goji jagod in mletimi bučnimi semeni.

Letos so me zamikali mehiški poročni keksi, ki sem jih videla na The Kitchn. Preverila sem nekaj receptov, potem pa izbrala tistega od New York Timesa. V originalnem receptu sicer ni čilija, a ker sem ravno brala, kako zdrav je čili in ker me vse, kar je mehiško, spominja na čili*, sem ga po navdihu nekaj dodala v maso. Meni je bilo super, čili je fino uravnotežil sladkost in maslenost teh super rahlih keksov, ki so takoj postali moji najljubši (resno, to ni samo blogersko hvalisanje).

Orehovi super rahli keksi s čilijem

originalni recept: New York Times

60 g orehov
120 g sladkorja v prahu
ščep soli
220 g bio masla, nakockanega
1 sladkor z vanilijo
250 g moke
ščep čilija
sladkor v prahu za posipanje








Orehe, sladkor, vanili sladkor, čili in sol daš v multipraktik in fino zmelješ. Maslo dodaš v multipraktik in mešaš vse skupaj, da nastane gladka masa. Postopoma dodajaš moko in jo vmešaš s pulziranjem.

Iz testa oblikuješ kroglo, jo zaviješ v folijo ali vrečko za zamrzovanje. Postaviš v hladilnik za 1 uro.

Testo zajemaš s čajno žličko in oblikuješ kroglice.

Kroglice zamrzneš na peki papirju, tako da se ne dotikajo med sabo. (Vsaj 1 uro v zamrzovalniku).

Pečeš 17 minut na 180 °C.

Kekse ponudiš posute s sladkorjem v prahu.

Tile keksi so idealni za pripravit vnaprej in shranit v zamrzovalniku. Več o zamrzovanju keksov sem napisala tule.

*Ja, polna sem stereotipov in ne gojim pretiranega strahospoštovanja do nobene tradicije, se opravičujem, dragi Mehičani, rada vas imam.

Moja tašča že na začetku decembra speče goro, ampak res goro, keksov vseh vrst. Poleg praznikov sta namreč v decembru še dva rojstna dneva. To pa seveda pomeni, da vsi jemo kekse  v e s   d e c e m b e r. Kar seveda ne zveni slabo, a vsi vemo, kam to pelje, kajne? Do tega, da nam za dejanske praznike nič ne bo ostalo! (Okej, so še drugi problemi pri tem, pa pustimo te za januar:))

Ker je bila zadnja štiri leta vsa hiša ves mesec polna keksov, sem se jaz izogibala peki. A letos me je premamilo, moram tudi jaz kaj speči, mislim, kaj se to pravi, kulinarična blogerka, pa nima enega svojega keksa za ponudit? Skregano s koroškim blogerksim bontonom, če ne že s kmečko logiko.
Zdelo se mi je, da se gotovo da kekse tudi zamrzniti, kar bi bila elegantna rešitev, zato sem se lotila googlanja, kar je itak eden mojih najljubših hobijev. Res je, kekse se da zamrznit. Že gotove, seveda, a tudi "skoraj gotove", kar je še posebej fina možnost, saj imaš tako ves čas na dosegu roke, a na varnem v zamrzovalniku, čisto sveže pečene kekse, le dobrih 15 minut stran (kar je ravno dovolj daleč, da jih ne odmrzneš ob nenadnem napadu lakote, in dovolj blizu, da se jih lotiš, če se pojavijo nepričakovani obiski).



Dobro se zamrznejo (vsaj) 3 tipi keksov:

- kroglice ali kepice testa (keksi s čokoladnimi koščki, ovseni keksi, nakupčkani pirini keksi, Pfeffernussen, ...)
- plošče testa za izrezovanje (medenjaki, ingverjevčki, ...)
- štruce testa za narezane kekse (biscotti, drugačni keksi s čokoladnimi koščki,...)

Postopek je simpl.

Keksi iz kroglic/kupčkov

Pripraviš testo po izbranem receptu, oblikuješ kroglice ali z žličko nalagaš kupčke testa na pekač s peki papirjem. Ni treba, da so toliko narazen, kot kadar gredo takoj v pečico. Daš v zmrzovalnik za vsaj 2 uri oz. toliko časa, da so kroglice/kupčki povsem trdi. Nato jih shraniš v vrečko ali škatlo za zamrzovanje in skriješ na varno v zamrzovalnik.

Ko si zaželiš sveže pečenih keksov, jih samo vzameš iz zamrzovalnika in razporediš na pripravljen pekač. Pečeš v primerno ogreti pečici (glej posamezen recept, ponavadi 180 °C), a nekoliko dlje, kot piše v receptu (2-3 minute).

Keksi za izrezovanje

Pripraviš testo po receptu do točke, preden ga razvaljaš. Testo prestaviš na peki papir in na primerno debelino razvaljaš direktno na peki papirju. Peki papir potegneš na velik pekač. Testo pokriješ s folijo za živila in na pekaču prestaviš v zamrzovalnik za 2 uri ali čez noč. Ko je povsem trdo, ga dobro zaviješ v foliko za živila in previdno shraniš, da se ne zlomi.

Ko si zaželiš keksov, vzameš ploščko testa iz zamrzovalnika, jo odviješ in postaviš na pomokano delovni površino. Počakaš 5-10 minut, da se nekoliko odtaja - toliko, da lahko izrežeš piškote. Potem nadaljuješ po receptu, času peke pa dodaš minuto ali dve.

Keksi iz štruce

Testo pripraviš po izbranem receptu, nato ga razdeliš na dva dela (če je testo iz 250 g moke; če je večja količina, raje na primerno več delov), ki ju oblikuješ v štruci/valja. Vsakega posebej zaviješ v folijo za živila in shraniš na ravni podlagi v zamrzovalniku.

*Če želiš čimbolj pravilen valj, ga najprej malo ohladiš v hladilniku, nato pa skupaj s folijo z dlanmi zvaljaš v čimbolj pravilen valj, in ga šele nato prestaviš v zamrzovalnik.

Ko si zaželiš keksov, vzamneš eno, dve, tri štruce iz zamrzovalnika, odviješ in počakaš 5-10 minut, da se testo nekoliko zmehča. Narežeš na rezine in pečeš 2-3 minute dlje, kot zahteva originalen recept.



Poznate tudi v kakšen trik, kako zamrzniti kekse? Se vam zdi večja težava, da se keksi pojedo pred prazniki, ali napeči dovolj keksov? Ali morda s tem nimate nobenih težav? ;)

P.S.: v naslednjih dneh lahko pričakujete 3 nove recepte za keksiče.

Objava je nastala v sodelovanju z Bosch Slovenija, od koder prihajamoj dragi hladilnik  Serie 6 KGN49AI22, ki mi je s svojim velikim in zmogljivim zamrzovalnikom pomagal pri ustvarjanju teh keksov za vas. Hvala, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje.

V sodelovanju z Lidlom sem letos že zelo zgodaj pripravila praznični menu: za bel božič, elegantno novo leto ali kakšen drug poseben dan v dolgi dolgi zimi. Recepte - poleg številnih drugih, čudovitih receptov in zgodb - najdete v Lidlovi reviji Preprosto, ki je od danes naprej na voljo v vseh Lidlovih poslovalnicah. The winter is coming, in vse kar imam pripravljeno, je veganski praznični menu, ampak me ne skrbi. Kaj pa rabim več od tega? Par sveč, kakšno knjigo in nekaj dobrih ljudi ...

Tako lepo zavita. Na www.lavivavera.com.

Do božičnega večera je še pet dni, jaz pa imam pripravljeno natanko eno darilo. Za ostala približno vem, kaj bi lahko bila, ne vem pa, kje jih bom kupila in kdaj naredila. Če ste mi kaj podobni, vam bo morda v pomoč moj seznam idej, lahko pa tudi vi meni kakšno daste:)

Keramične skodelice za kavo Aleša Gregla. (http://www.pinterest.com/japreva/ales-gregl/)

Tule so darila za kuhinjske škrate, torej navdušence nad kuharijo. To morda ni vaša teta, ki je že večkrat namignila, da si želi kuhinjskega škrata, da bi kuhal namesto nje in zato ji, prosim, ne kupujte delovnih pripomočkov (kako bi se počutili, če bi vam nekdo od bližnjih kupil, ne vem, tri fascikle?), je pa to mogoče vaša sestrična, ki vsak vikend speče torto, jo poslika in objavi na facebooku. Ona bo res vesela funky digitalne tehtnice, s katero bo končno lahko natančno odmerila moko za florentince, ali lepih desertnih krožničkov. (Tisti teti pa raje kupite ljubezenski roman, ob katerem bo pozabila, kaj je skuhala za kosilo.)

Dobro, zdaj ko vemo, komu, se lahko posvetimo še vprašanju, kaj. Lahko bi pisala o kuhinjskih aparatih od Gorenja, na primer, ampak recimo, da me to zanima malo manj (in res ne rabijo še neplačane reklame). Zato se bom raje posvetila ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki izdelujejo in kreirajo res hude stvari za v kuhinjo in se jih ne bi branil noben pravi kuhinjski škrat. (Če imate boljši predlog poimenovanja, prosim kar na dan z njim!).

Servirne deske za nostalgijo

Servirne deske. (http://tejaideja.com/servirne-deske/)

Za seksi in nostalgične zajtrke - servirne deske TejaIdeja. "Servirne deske so primerne za strežbo in dekoracijo, manj primerne za podstavljanje vegaste mize in neprimerne za pranje v pomivalnem stroju. Izdelane so v Ljubljani iz kompaktne plošče in so pobarvane z neškodljivimi vodoodpornimi akrilnimi barvami," piše na Tejini strani. A niso nostalgično lepe? Sploh s svojimi imeni, Kolezija (na sliki), Rdeča,bela, plava, Proletarci vseh dežel, Jahorina...

Najbolj quirky porcelan

Darcy. (http://www.etsy.com/shop/PolonaPolona)

Ok, kako se reče quirky porcelan? Prešerna, Cankarja in Ribano gotovo že vsi poznate, mene pa prevzema večni ideal moške lepote, galantnosti in premožnosti, nesmrtni spodobni prednik Dona Draperja, Mister Darcy. Za jutranjo kavo, high tea ali vodo ob treh ponoči, Darcy to the rescue. Kupite pri Polonipoloni.

Najlepši koledar za v kuhinjo

Koledar s hrano (https://www.facebook.com/Metamundus)

Meta Wraber naslika zelenjavo in drugo hrano kot bi imela višji, globlji, skoraj spiritualen pomen. In kdo si ne bi želel poduhovljene, še-lepše-kot-v-resnici, zelenjave v svoji kuhinji? To te zagotovo spodbudi k bolj zdravemu kuhanju ... In razveseli vsakič, ko pogledaš "katerega smo".

Retro šik in čisto posebne kuhinjske krpe 

Kuhinjska krpa (http://blog.ninaurh.com/).

Nina je letos oblikovala ne le koledarček, ampak še en kup zanimivih "stvari za imet" in uporabljat. Najbolj kuhinjska med njimi je najbrž kuhinjska krpa (oz. dve, pač v različnih barvah), čeprav totke za na tržnico in sadne nalepke za na steno ne zaostajajo veliko. Ta vzorec me spominja na stvari, ki jih je imela v kuhinji moja babica. V tako krpo najbrž ne bi brisala posode, hm, ampak bi jo najbrž uporabila kot prtiček pod skledo s sadjem ali kaj podobnega.

Slovenska keramika

Ne vem, mogoče je povsod tako, ampak se mi zdi, da je Sloveniji res precej lončarjev (ljudi, ki delajo keramične izdelke), katerih izdelki si zaslužijo vso občudovanje. Recimo šalčke z naslovne slike, ki jih izdeluje Aleš Gregl (družinski prijatelj, pravzaprav, zato ima moja mama res precej njegovih šalčk, in ko grem na obisk "domov", si z veseljem in pozorno izberem, iz katere bom kavo pila tokrat. Se mi zdi, da bi hobiti pili iz takih zemeljskih skodelic, tako prijetnih za roko.

Anja Slapničar (http://anjaslapnicar.blogspot.com/)

Potem so tu še bolj vilinske šalčke Anje Slapničar (I mean, listki kot podstavki za skodelico? How adorable is that?). In sicer značilno pisane, polne dobre volje in igrive, na sliki (spodaj) pa bolj elegantne enobarvne, skodelice in skodele Karla in Marte Pavlinc, ki jih lahko najdete v marsikateri prodajalni po vseh Sloveniji (npr. Galeriji Mak ali Trgovini Ika v Ljubljani).

Karel in Marta Pavlin (slika z: http://festivalloncarstvaradovljica.weebly.com/18-marta-in-karel-pavlinc.html)

Je tudi vas prevzela katera od stvari, ki so očarale mene? Imate v svoji kuhinji unikatne izdelke s potovanj oziroma izpod rok domačih obrtnikov-umetnikov ali raje vse kupite v Ikei?

Mislim, da sem vam že povedala, da bi zadnje čase najraje živela od pomaranč in čokolešnika. No, to me je sicer že malce minilo, kar je dobra novica. Zato sem si eno pomarančo tudi odtrgala od ust in vanjo zapičila pest klinčkov. Tako, zdaj je lepa in dišeča na najini (novi, macesnovi, iz Ikee, juhu!) kuhinjski mizi. In pomaga ustvariti božično vzdušje, kakopak. S čim pa vi dišavite Božič?

Krasite smrekco na božični večer ali že na začetku decembra? Jaz imam ponavadi plane, da bi jo okrasila takoj po Miklavžu in začela uživati pravo praznično vzdušje, potem pa jo ponavadi šele kakšen teden pred Božičem. Umetna je in prav majhna, naravne smrekce se mi smilijo vsaj od tiste srce parajoče Andersenove pravljice o božični smrečici, smrk. Ok, sedaj obstaja tudi ena super stvar -  Zeleno drevo: smreko ti v loncu pripeljejo domov, nato pa jo po praznikih odpeljejo, živo in celo (če ste jo kaj zalivali)! How cool is that? Ko bom velika in bogata (in bo takšno tudi moje stanovanje), bom definitivno uporabila zeleno drevo, za zdaj pa bom pač zadovoljna z malo plastično smrečico.

Naslednje eko vprašanje , ki se mi postavlja, so okraski. Lansko leto sem jih kupila v Merkurju, ker nisem imela ne časa ne energije ne idej, letos pa nisem hotela, da bi bila smrečica čisto enaka. Ampak kupovati vsako leto nove okraske iz umetnih mas? Brr:) Zato sem se lotila nostalgičnih okraskov iz slanega testa, kakršnih se spomnim iz otroštva. Gotovo pa je k odločitvi prispevala tudi kakšna Katjina objava.

Imela sem samo grobo sol, pa sem jo uporabila, misleč, da se bodo kristalčki lepo obnašali in celo odsevali svetlobo. Pa ni bilo tako, poleg tega je bilo okraske težje mesiti in oblikovati. No, če se boste lotevali tehle slanih okraskov, vam priporočam, da posežete po karseda fino mleti soli, kristalčke grobe soli pa vtisnite v testo naknadno.

Recept za okraske iz slanega testa

2 skodelici bele moke
1 skodelica soli
pol skodelice vode

Iz sestavin zamesiš testo, morda bo treba dodati več vode, vendar je bolje začeti z manj vode in jo postopoma dodajati, kot dodajati kupe moke. Testo razvaljaš in izrežeš v želene oblike s piškotnimi modelčki. V okraske narediš luknjice s pomočjo zobotrebca. Pečeš/sušiš pri 150°C kakšno uro in pol, tu in tam preveriš, če dobivajo barvo (ne bi je smeli). Ko se ohladijo, skozi luknjice napelješ bel cvirn in obesiš na drevce.

Katja jih je recimo tudi pobarvala, nekateri sestavinam dodajo tudi cimet (za barvo in vonj), takšne okraske pa lahko uporabiš tudi kot name-tage na darilih ali slavnostnem pogrinjku.