Čokoladne kroglice s kavo.

Nekaj vam moram zaupat. Naskrivaj sem zelo otročja. Še vedno rada berem iste knjige kot pri trinjastih (a če preberem dve zapored, se jih naveličam), rada piham milne mehurčke in se zabavam, ko govorim neumnosti … In rada imam leksikone, a veste, tiste, ki smo si jih talali v OŠ, da bi izvedeli čimveč trivialnih podrobnosti o naši simpatiji (in celo kakšen juicy detail ali podrobnost, ki bi jo lahko uporabili, če bi šli s to osebo na … pico? sladoled? v kino? kamor potem seveda nikoli nismo šli). Seveda pa jih je bilo treba najprej potalati celemu razredu, da ne bi bilo preveč sumljivo. Odrasla, blogerska verzija leksikona so razne igrice, saj ste najbrž naleteli nanje, jaz vam žal ne morem pokazati nobene, ker nimam nobenega linka, saj mi nihče ni porinil zvezka, češ, a boš rešila moj leksikon.

Zato si bom tokrat leksikon sposodila od Emily in vam izdala še nekaj skrivnosti (poleg zgornje), takih veselih, in mogoče se boste tudi vi spomnili stvari, ki vas osrečujejo. Tukaj je 8 stvari, ki bi jih morala imeti vsaka srečna ženska (zaradi mene se komot pridružite tudi fantje; plus še opozorilo, da seznam temelji na precej sodobni, potrošniški interpretaciji sreče, z narcisističnimi primesmi, je pa kljub temu tudi zabaven).

1. Go-to drink

Podnevi zeleni čaj, ponoči gin tonik.

2. Go-to karaoke song

Emmm … Moj karaoke song je - no karaoke. Res, najbližje sem bila karaokam, ko sem na eni super dekliščini pela back vokal nevesti skupaj s še nekaj puncami, tako da se me definitivno ni slišalo:)

3. Uniforma

Puloverobleka, pajkice, šal, visoki škornji. Žal jih imam čisto premalo (ampak res!).

4. Najljubši frizer

Zaradi vseh selitev moram najt novega najljubšega/o. Kak predlog (govorimo o Koroški)?

5. Rekreacija

Trenutno samo 1x tedensko aikido. Kar je grozno (da je samo 1x, namreč)! Ampak nisem še našla časovne luknje, kamor bi lahko vtaknila še kakšno uro boot campa, lokostrelstva ali plezanja. Mislim, da jo bom morala zvrtati s hiltijem.

6. Hobi

Branje blogov, branje knjig, ustvarjanje najrazličnejših stvari z golimi rokami (ok, in včasih z rokavicami … ki bi jih morala bolj pogosto uporabiti, saj imam še vedno razpokane roke od vikend projekta - lesenega poličnika za shranjevanje mojih ustvarjalskih pripomočkov).

7. Najboljšo prijateljico/prijatelja

Nikoli nisem imela samo ene najboljše prijateljice. Z vsemi, ki so kdaj imele ta naziv, sem še vedno v stikih, bolj ali manj rednih. Upam, da bom spoznala tudi kakšno toplo, iskreno osebo s smislom za humor tu na Koroškem. Ker skupaj piti slabo kavo je vsaj občasno boljše kot vedno sam piti dobro.

8. Zdravo samopodobo

To je vsekakor ena težka reč, pa pustimo zdaj družbeno kritiko ob strani. Z leti, še posebej pa z materinstvom, pravzaprav bolj sprejemam sebe, morda zato, ker sem bližje temu, kar v resnici sem, kot bi rekel Jung. To ne pomeni samo sprejemanja svoje zunanjosti, ampak tudi svojih prednosti in omejitev. In tudi to, da se mi zahteve trga (ali bognedaj, trgov) gnusijo, in pričakujem, da se mi bo čez čas za njih prav j***o. Je pa tu še veliko dela, uhuh, ampak dajmo se tega veselit. We are a work in progress.

In zdaj bom dodala še eno svojo postavko:

9. Go-to recept za zdrav pick-me-up ali veganske čokoladne kroglice s kavo

Tule je moj, morda postane tudi vaš.

Tele kroglice so veganske (mislim sicer, da je tudi original poketkofi veganski), in razen ščepca kave tudi presne. Niti ne vem točno, zakaj sem jih sploh naredila, človek pač rabi nekaj za grizljat v službi, recimo, pa naj bo vsaj kolikor toliko zdravo in kvalitetno. In tele kroglice definitivno so, pa še neverjetno okusne! Postopek je dokaj klasičen, nov twist je dodatek kave, kar je čisti plod trenutnega navdiha.


sestavine za cca. 12 malih kroglic

100 g mandljev
100 g datljev
1 JŽ fine rožičeve moke
1 JŽ presnega kakava
ščep soli
ščep vanilije v prahu
ščep kajenskega popra (po želji)
½-1 ČŽ najljubše mlete kave (ali še več! odvisno od tega, kako močan okus kave želite)

Datlje namočiš za par ur ali čez noč.

Če imaš dober blender, zmiksaš vse sestavine naenkrat, v nasprotnem primeru zmiksaš najprej mandlje, daš na stran, zmiksaš datlje in potem zmiksaš vse stavine skupaj ali ročno zmešaš.

Oblikuješ v kroglice in povaljaš v rožičevi moki.

V dobro zaprti posodi (npr. v kozarčku od marmelade) v hladilniku zdržijo par dni. Seveda pa jih je najbolje kar takoj pohrustati:)


PS: upam, da mi ne zamerite pomanjkljivega stajlinga. Ob pomanjkanju časa, se mi zdi deliti dobre stvari z vami bolj pomembno kot vztrajanje pri lepoti, hehe. Čeprav tudi jaz upam, da bo naslednja objava že bolj estetsko dovršena.

Špela Ceglar je ena res simpatična kolegica moje sestre. O njej pravzaprav ne vem veliko, ampak vem, da je luštna (kot bi ušla iz kake revije, res), prijazna in vedno nasmejana (vsaj takrat, ko sem jo videla jaz; mogoče pa je bilo zaradi Lile?). Je pa tudi kreativna in sposobna punca, ki želi kreativnost spodbujati v drugih, zato je ustvarila spletni kraj Milnica, kjer bo ponudila vse surovine in dodatke za ustvarjanje mil, kremic in vseh dišečih stvari, ki vam pridejo na misel, pa bi raje vedele, kaj je v njih.

Jaz sem bolj za kuhanje užitnih stvari, zato bi raje kot surovine od Špele kupovala gotove izdelke. Milo, ki mi ga je podarila, je namreč tako fino in tako lično izdelano v obliki kosa torte, da me je tašča v polmraku že vprašala, kakšno torto imam to.


In piling, oh boy! Kot en tak brusnični mousse, s pikicami maka, po tuširanju se počutim kot kraljica. Še dobro, da ne diši po čokoladi ... In kremica za obraz iz karitejevega masla je tudi zakon, če se z njo namažem zvečer, imam zjutraj po umivanju še vedno občutek navlažene kože, in to ne da bi bila zvečer mastna. In potem še krema za roke, ognjičevo mazilo, gel za obraz ...Ah ...

Če vas zanima kaj o surovinah za izdelovanje lastne kozmetike, se obrnite na Špelo na Milnica.si. Če ste leni v stiski s časom kot jaz, pa jo mogoče prepričate, da vam čudežni zvarek iz naravnih sestavin naredi kar ona ...

Jaz imam Špelino milo kar v kuhinji, saj je pravi balzam za roke po (sicer naravnem in nežnem) detergentu za posodo ....

Še ena stvar, ki si jo običajno nesem v službo (ja, kar s kovčkom grem;)), je voda. Imamo namreč vodo iz lastnega izvira (ki izvira na tuji zemlji, razumi sedaj to), ki je najboljša voda, kar sem jih kdaj pila. Zato jo je seveda smiselno nesti s sabo.

Sedaj jo nosim v ne najbolj ugledni, sicer pa dokaj funkcionalni bpa-free flaški, ampak temu ne bo več dolgo tako. Hočem flaško by Lavivavera! Resno, tako kjut flašk še nisem videla. Etno vzorčki v sodobni interpretaciji so mi že od nekdaj všeč. Ta interpretacija je res fina, moderna in šik. Za realizacijo projekta Veronika in Živa potrebujeta 150 prednaročil. Vabim vas, da oddate svoje, in ko se z našimi Lavivavera for Equa flaškami srečamo, bomo kot ena šik klika. In bomo naredili en čin čin. In potem namesto vode spili še kak vin. (Ok, dovolj bednih rim:) (in asonanc:))).

"Recept" za kavo