A veste, po čem hrepenim te dni? Ok, po domačih češnjah direkt z drevesa, ampak razen tega - po glasbi! Kot da sem nanjo malce pozabila v zadnjih mesecih, zdaj pa jo potrebujem, tako kot npr. gore piškotov (is what sleep deprivation does to you - no, kot da ne bi bila taka že po defoltu;)).

Moj vir glasbenih novosti je - Facebook. In včasih na you tubeu zatavam na kaj, česar ne poznam. Nekako imam raje bolj temačne in otožne reči, kot na primer tole What Else Is There. Mi je pa všeč tudi kaj bolj živahnega. Recimo. Dance Dance Dance

Vsi koncerti gredo mimo mene ... Tako tudi simpatična Zaz, ki ji je vseeno za denar. In trenira kung fu:) Francosko, njami. Je veux.

Skinny Love, čudovit komad by Bon Iver, v izvedbi strašno mlade Birdy. Tako je ljubko žalostna.

Kar koli od Bon Iver. Recimo Holocene.

Lana Del Rey me je čisto dobila z Video Games, komad mi ne gre iz glave.

Uršula Ramoveš je neverjetno odkritje. Pa najboljših stvari ni na YT. Navdušena sva nad besedili, ki so malo čudaška, inteligentna in čisto po svoje hecna ... in muzika je tudi ... kaj pa vem, nekaj prav posebnega. Občasno si izmišljujeva besedila a la Uršula Ramoveš v koroščini. Ponavadi gre tako, da jaz prepoznam potencial v kakem stavku, T. ga razvije, jaz pa se krohočem.  

Veliko poslušam tudi T., ki vadi Masetta ali Figara. Sicer pa mi je že dolgo pri ena ljubših opernih zadev tale. Kdo pravi, da opera ni seksi?

Veliko se v našem stanovanjcu vrti tudi tale sound ... en član družine je še posebej navdušen, ahem ...

Zdaj pa me prav firbčno zanima, kaj si te dni vrtite vi in kje izveste za novo glasbo?

Drage moje, dragi moji, blog bo najbrž malce počival te dni ... v našem malem gospodinjstvu imamo namreč čisto nove, neverjetno sladke skrbi, ki sva jih poimenovala Lila. Nič ni slajšega od novorojenčka z mehkimi ličeci in hecnimi zvokci, ki jih dela v spanju. Nič nenavadnega, če je pa utelešenje ljubezni. To mislim dobesedno:)

Morda pa se že kmalu oglasim s kakšnim receptom. Skoraj pripravljena imam dva: za mediteransko granolo in njoke z rdečo peso. Do takrat pa koga pocartajte. Jaz zagotovo bom;)

Keksi s čokoladnimi koščki.

Pred nedavnim sem brala Pavčkove Angele, njegovo zadnjo zbirko, ki jo je končal malo pred smrtjo, oktobra lani. Od Pavčkove smrti je torej že kar nekaj mesecev in žal mi je, da o tem govorim šele sedaj. Tone Pavček je pesnik, s katerim smo odrasli. Še sedaj se spomnim verzov iz njegovih Majnic, ki sem ji brala v osnovni šoli, in verjamem, da se jih tudi moji sošolci. Pa ne le zato, ker smo ga obiskali na njegovem primorskem domu, kjer se je izkazal kot prijazen in gostoljuben stric. Najbrž zato, ker se nam je zdelo, da nas je razumel, bolj kot naši dedki, čudaški tovariši (ja, tako smo takrat še rekli učiteljem), da o starših ne govorimo.

Eno njegovih preprostih, tako od življenja pokajočih pesmi sem že delila z vami, ker se mi zdi izredno pomembna.  Še ena, ki bi si jo morala pripeti na najbolj vidno mesto (zabeleženo na TO-DO): Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.


In sedaj Angeli. Ko jo je Pavček pisal, jih je imel že čez osemdeset in je bil težko bolan. Pa vendar so to pesmi, ki še vedno pokajo od življenja, od sle in veselja do njega. V njih je veliko te značilne otroškosti, nedolžne naivnosti in, bi si pa drznila reči, tudi modrosti. Mene so spravile v solze, pa najbrž ne le zaradi hormonov.

 "Pravijo, da ima vsak / svojega angela," je zapisal Tone Pavček. In res, v tej zbirki ga najdejo tako deklice kot žene, tako sirote kot pijanci, je angel poroke in angel bolečine, angel smrti in angel z žogo... Moja najljubša trenutno pa sta Angel za mame in Najmanjši angel.




Najmanjši angel



(Tone Pavček, Angeli) 



K tejle tematiki bi najbrž bolj pasal angelski kolač, a me trenutno ne mika porabiti 12 beljakov za en kolač:) zato vam ponujam kekse, ki bi jih "še angelci jedli", kot zna reči moj dedek (ki ima, mimogrede, zelo rad poezijo). T pa pravi, da bi lahko te kekse prodajala. Posebna niša: športniki. Na to idejo je prišel, ko je bil po nekem obisku čisto brez energije od pogovora, ko je pojedel nekaj tehle keksov, pa ga je kar dvignilo. Recept sem prilagodila po sicer čudovitem receptu za kekse s čokoladnimi koščki (ki jih bolj poznamo pod chocolate chip cookies) prekrasne avtorice Aran (kako lepo ime!) s Canelle et Vanille.

Keksi s čokoladnimi koščki

50 g masla
60 g kokosovega masla
100 g neobdelanega trsnega sladkorja (muscovado)
vanilija
1 ČŽ jajčnega nadomestka+3 JŽ sojinega mleka
130 g pirine moke
100 g bele moke
1/2 ČŽ soli
1/4 ČŽ pecilnega praška
150 g nasekljane kvalitetne čokolade
groba morska sol



Maslo in kokosovo maslo stepeš skupaj s sladkorjem. Dodaš jajčni nadomestek, zmešan z mlekom.

Posebej zmešaš obe moki, vanilijo v prahu, sol in pecilni prašek, nato mešanico vmešaš v masleni miks.

Nazadnje vmešaš čokoladne koščke.

Iz testa na kosu peki papirja oblikuješ štruco. Lepo bi bilo, če bi bila valjasta, ne neke čudne zaobljeno-poligonalne oblike, kot moja:) Štruco za vsaj 1h postaviš v hladilnik.

Pečico ogreješ na 180°C.

Ohlajeno štruco narežeš na rezine, malo debelejše od 1 cm. Naložiš jih na s peki papirjem obložen pekač, pa ne čisto skupaj, ker se malce razlezejo.

Posuješ z grobo mleto soljo - po občutku!

Pečeš okoli 12 minut. Aran pravi, da je dobro, če se zdijo nekoliko premalo pečeni.



Opombe:


Žal nisem imela solnega cveta (oh, how I miss it!), sem pa zato uporabila grobo mleto morsko sol iz naših (in Pavčkovih) Solin, pa je bilo super.


Posebna zgodba je tudi sladkor, neobdelan trsni sladkor namreč. Ima lep okus po melasi, tudi videti je fantastično (pa najbrž malce obarva testo). Seveda lahko namesto tega uporabite sladkor muscovado, kar predlaga Aran (in bi ga tudi jaz uporabila, če bi ga imela).


Kar se tiče čokolade - uporabite jasno najboljšo. Meni trenutno najljubša je ena domnevno z Madagaskarja, ki ima okoli 40% kakava in ni veganska. Ne bi pa priporočala uporabe navadne mlečne ali jedilne čokolade. Torej naj bo temna, kvalitetna ...


Iz več razlogov (ekonomski, zdravstveni in gurmanski) sem uporabila pol masla in pol kokosovega olja. Prav lahko bi uporabila le eno ali drugo.


Prav tako lahko namesto jajčnega nadomestka in treh žlic sojinega mleka uporabite kar običajno eko jajce.