Dragi moji, danes pa nekaj malo drugačnega: intervju! Intervjuji so mi ena naljubših zvrsti besedil, ampak na kulinaričnem blogu se redko najde prostor zanje, zato sem toliko bolj vesela, da imam priložnost opraviti kakega. Nedolgo tega mi je pisala Sabina Topolovec, ena od avtoric čudovite knjige o moči začimb Ščepec rešitve. Ko sem razmišljala, kako bi vam knjigo najbolje predstavila, me je prešinilo, da bi bilo najbolje o njej kar pokramljati z avtorico. Predlagam, da si prinesete svoj božični čaj ali kavo s cimetom, in se prepustite najinemu klepetu.
Kako se je začelo tvoje, če lahko tako rečem, razmerje z začimbami? Katera je bila prva začimba, ki si jo spoznala in vzljubila?
Z začimbami se spogledujem že od otroštva dalje, saj so te krasile tako babičin kot mamin vrt. Torej peteršilj, drobnjak, origano, žajbelj, šetraj, pehtran, če jih naštejem le nekaj, se mi smehljajo že od nekdaj. V čisto pravem razmerju z njimi in še kopico drugih, seveda, pa sem od prvega seminarja na Hvaru pred skoraj osmimi leti, kjer sta me z njimi uročili še Sanja in Mariji (soavtorici). No, od takrat dalje sem verjetno največja porabnica cimeta v Sloveniji, od domačih pa že od nekdaj obožujem peteršilj.Sabina Topolovec, soavtorica knjige Ščepec rešitve. (foto: arhiv S.T.) |
Prideluješ svoje začimbe? Imaš kakšne priljubljene mešanice začimb (recept zelo dobrodošel:))?
Seveda - na vrtu imam vse, kar uspeva pri nas in tega sploh ni malo. Kar se le da pa vseeno raje naberem v naravi, najraje na katerem izmed hrvaških otokov, kjer si začimbe same izborijo svoj kotiček pod soncem. V teh je največ sončka in s tem moči. Domače začimbe vedno izbiram po navdihu ali natančneje: vstopim v vrt in počakam, da me same pokličejo. Pozimi uporabljam posušene ali vložene v olje ali sol. In seveda obožujem bazilikin pesto z najboljšim olivnim oljem, mandlji in veliko parmezana, pa svežo baziliko s česnom, limonino lupinico in gheejem, pa domače začimbe v vseh mogočih "provansalskih" različicah ... Od bolj eksotičnih pa prisegam na tiste, ki se najbolje podajo v čokoladne stvaritve, torej poleg cimeta še kardamom, ingver, klinčki, piment, pomarančna lupinica, muščatni orešček ,... Všeč so mi tudi mlečne jedi s pridihom prave vanilije, vrtnic, kardamoma in janeževe zvezde ...Knjiga Ščepec rešitve je napisana z nekako mističnim pridihom. Si imela tudi ti kot ena od avtoric mistično izkušnjo z začimbami?
Če bi spregovorila o svojih izkušnjah z nekaterimi začimbami, ki so mi dobesedno čez noč povsem odpravile nekatere težave, bi marsikdo najprej pomislil na mistiko. A tu v resnici ni nič mističnega. Začimbe v resnici neredko delujejo celo bolje od sinteznih zdravil. Zagotovo pa je tako rekoč mističen okus skoraj vsake jedi, ki jo oplemenitim z začimbami, če le ob tem ne pozabim na ključno sestavino - ljubezen. Odkar imam otroka, je priprava hrane še večji užitek. Moja hči je ljubezen do začimb očitno podedovala, saj se že od malega "pase" po vrtu in uživa tako meliso, kot meto, drobnjak, koromačeve lističe, baziliko, peteršilj. Najbolje ji teknejo, ko jih sama utrga in vanje zagrize že v vrtu. Z bratcem sta to poletje ugotovila, da so koromačevi lističi zelo sladki, zato jima seveda nadvse teknejo. Vesta tudi, da lahko meto žvečiš namesto žvečilnega, in res se trudita, da bi navdušila tudi otroke z vasi ...Če bi lahko na samotni otok vzela samo tri začimbe, katere bi to bile?
Ker sem precej sladkosnede sorte, prav gotovo cimet (ki se sicer odlično poda tudi k ostalim okusom). Nekako si tako romantično predstavljam, da bi na tistem otoku rastlo kakšno eksotično drevo s sladkimi sadeži, ki bi se jim težko uprla in trebušna slinavka bi gotovo potrebovala pomoč cimeta. Prav gotovo bi s sabo vzela tudi peteršilj (tudi semena, da si tam zasejem svojega, da mi ga nikoli ne zmanjka). Za dušo in kot dragoceno prijateljico v samoti pa bi s sabo povabila še vrtnico. Sicer pa nekako računam na to, da bi na tistem otoku že samo po sebi rastlo veliko divje rastočih začimb, tako da mi v tem pogledu verjetno ne bi manjkalo prav dosti ...In za konec še, ker smo v blogosferi, če bi po zgledu mnogih znanih blogerjev (Cannelle et Vanille, Cinnamon and Thyme, My darling lemon thyme, Meta Mint, Pehtran) svoj blog poimenovala po eni ali dveh začimbah, kako bi se mu reklo?;)
Hm, težko rečem. Če bi želela združiti prijeten zven imena z močjo rastline, bi moj blog nosil ime Artemisia, ki je botanično ime za pelin. Pelin je v resnici rastina z izrazito žensko energijo, velja za mater vseh zelišč. Je "vse v enem". Je močna in mogočna, tako po svojem delovanju kot po svoji podobi.Giveaway!
In zdaj h giveawayu, ki sva ga pripravili s Sabino Topolovec. Dobite lahko en strašno čeden plakat ujemanja začimb, ki vam bo olajšal kuhanje v dneh, ko nimate navdiha (zadnje mesece bi zelo prav prišel tudi meni!). Zdaj pa odklikajte na Projekt Ščepec, ugotovite, katera začimba je bila zaradi svoje afrodizične moči nekoč prepovedana na samostanskih vrtovih, in mi odgovor pošljite na zulejka(at)uglasena-kuhinja.com. (Če je slučajno ne bi znali najti, pa se mi prav tako pritožite na mail;)). Trije si boste lahko magični plakat ujemanja začimb prilepili na hladilnik, kuhinjska vrata ali kako drugo častno mesto. Časa imate do 30. decembra do polnoči.+ dodatna nagradna igrica (ker so prazniki, božični duh pa v zraku, po cimetu diši in po klinčkih;)): ko ugotovite, o kateri začimbi je govora, v komentar pod objavo napišite, kako jo vi najraje uporabljate (pa nikar ne izdajte, katera je;)). Če začimbe ne poznate, pa bi vseeno radi sodelovali in jo tako morda spoznali, mi napišite samo jaz bi tudi, vesele praznike ali pa kak vic. Izmed vseh idej bom izžrebala nekoga, ki mu bom podarila zavojček te začimbe, pridelane na naši kmetiji.