Integriteta. Veste, kaj je to? Pa ne zdej rečt "tisto, česar gotofi nimajo", čeprav bi bilo tudi to res. Integriteta je, tako wikipedija, »celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost«. Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. Na kratko, mož beseda/žena beseda. Rečeno - storjeno. Što na umu to na drumu.
Če me kdo vpraša, kaj bi rada počela v življenju, sem v zadregi, ker še ne vem odgovora. Vem le, da bi rada bila oseba z integriteto. In da bi se rada s takimi ljudmi tudi družila. A veste, kateri ljudi so to? Tisti, ki te ne pustijo na cedilu, oz. vsaj ne tako zelo zlahka, in vedno znova. Puščanje na cedilu je postalo pravilo, ne izjema.
Recimo, ko ti prijateljica (pravzaprav več njih), s katero sta si delili vse skrivnosti, reče, da pride na obisk, jasno, pogledat novorojenčka, pa je do hčerkinega 8. meseca še ni bilo na spregled. Ali ko te nekdo kontaktira s ponudbo za delo, in ti niti ne odgovori, da so tvoji pogoji preostri ali da so našli boljšega kandidata. Ko predelaš cel svoj vikend, ker se nekdo najavi na obisk, potem pa ta nekdo v zadnjem trenutku na urniku najde nekaj bolj pomembnega. Mogoče se zdi, da to ni stvar integritete, ampak vse to se le različne plati iste medalje (ta medalja ima pač več kot dve;)).
Mogoče so moji kriteriji preostri, mogoče sem se samo jaz obdala s precej takimi ljudmi, mogoče so krivi mobiteli, mogoče zgolj moja percepcija ali celo sama Secret, kdo ve. Zato me zanimajo vaše izkušnje. Vas ljudje puščajo na cedilu? Jih puščate vi? Je biti mož/žena beseda za vas vrednota ali preživet koncept?
No, seveda so tudi ljudje, ki ti pomagajo po najboljših močeh, razdajajo svoje znanje in talente (reiki, masažo, coaching), taki, ki varujejo in obdarujejo tvojega otroka, te obiščejo, čeprav si morajo avto sposoditi, in ti še skuhajo kosilo. Ti ljudje so več vredni kot pol države, in tudi takih je kar nekaj. In tem se bom posvetila. In jim naredila malico, in skromno kosilo ali večerjo, kadar koli. Ne dvomim, da bi bili zadovoljni tudi s tako preprosto rečjo, kot vam jo ponujam sedaj. Krompirjeva juha.
(za 2-3 osebe)
pol dimljenega tofuja
pol majhne čebule
1 korenček
pol majhne zelene (še raje: 1 steblo zelene)
2 krompirja
6 dcl zelenjavne jušne osnove
1 JŽ moke
1 dcl riževega mleka
sol
poper
kajenski poper
čilijevi kosmiči
česen v prahu
origano
timijan
sveži peteršilj
Dimljeni tofu narežeš na kockice in popečeš na olivnem olju. Daš na stran.
Čebulo, na kockice narezan korenček in zeleno malo prepražiš na olivnem olju.
Dodaš na kockice narezan krompir, dobro premešaš, pražiš kkaih 5 minut, nato zaliješ z zelenjavno juho. Kuhaš 10 minut.
Moko razmešaš v riževem mleku in vliješ k juhi. Kihaš še 5 minut.
Začiniš z naštetimi začimbami, po okusu.
Premiksaš s paličnim mešalnikom ali zliješ približno pol juhe v blender. Fino je, če ostane nekaj koščkov, ne pa preveč.
Pred postrežbo dodaš dimljeni tofu in nasekljan sveži peteršilj.
Če me kdo vpraša, kaj bi rada počela v življenju, sem v zadregi, ker še ne vem odgovora. Vem le, da bi rada bila oseba z integriteto. In da bi se rada s takimi ljudmi tudi družila. A veste, kateri ljudi so to? Tisti, ki te ne pustijo na cedilu, oz. vsaj ne tako zelo zlahka, in vedno znova. Puščanje na cedilu je postalo pravilo, ne izjema.
Recimo, ko ti prijateljica (pravzaprav več njih), s katero sta si delili vse skrivnosti, reče, da pride na obisk, jasno, pogledat novorojenčka, pa je do hčerkinega 8. meseca še ni bilo na spregled. Ali ko te nekdo kontaktira s ponudbo za delo, in ti niti ne odgovori, da so tvoji pogoji preostri ali da so našli boljšega kandidata. Ko predelaš cel svoj vikend, ker se nekdo najavi na obisk, potem pa ta nekdo v zadnjem trenutku na urniku najde nekaj bolj pomembnega. Mogoče se zdi, da to ni stvar integritete, ampak vse to se le različne plati iste medalje (ta medalja ima pač več kot dve;)).
Mogoče so moji kriteriji preostri, mogoče sem se samo jaz obdala s precej takimi ljudmi, mogoče so krivi mobiteli, mogoče zgolj moja percepcija ali celo sama Secret, kdo ve. Zato me zanimajo vaše izkušnje. Vas ljudje puščajo na cedilu? Jih puščate vi? Je biti mož/žena beseda za vas vrednota ali preživet koncept?
No, seveda so tudi ljudje, ki ti pomagajo po najboljših močeh, razdajajo svoje znanje in talente (reiki, masažo, coaching), taki, ki varujejo in obdarujejo tvojega otroka, te obiščejo, čeprav si morajo avto sposoditi, in ti še skuhajo kosilo. Ti ljudje so več vredni kot pol države, in tudi takih je kar nekaj. In tem se bom posvetila. In jim naredila malico, in skromno kosilo ali večerjo, kadar koli. Ne dvomim, da bi bili zadovoljni tudi s tako preprosto rečjo, kot vam jo ponujam sedaj. Krompirjeva juha.
Veganska krompirjeva juha
Naj vam povem, da je tole moja prva krompirjeva juha! In fant, kako okusna reč je to! Kaj zamujam že celo življenje! ;) Recept sem našla pri strašno zabavni Ree Drummond, sem jo pa priredila za moj vege okus. In pojedla sem je 2 polna krožnika, tako je bila okusna, in kremasta, in tolažilna.
 |
| Veganska krompirjeva juha |
(za 2-3 osebe)
pol dimljenega tofuja
pol majhne čebule
1 korenček
pol majhne zelene (še raje: 1 steblo zelene)
2 krompirja
6 dcl zelenjavne jušne osnove
1 JŽ moke
1 dcl riževega mleka
sol
poper
kajenski poper
čilijevi kosmiči
česen v prahu
origano
timijan
sveži peteršilj
Dimljeni tofu narežeš na kockice in popečeš na olivnem olju. Daš na stran.
Čebulo, na kockice narezan korenček in zeleno malo prepražiš na olivnem olju.
Dodaš na kockice narezan krompir, dobro premešaš, pražiš kkaih 5 minut, nato zaliješ z zelenjavno juho. Kuhaš 10 minut.
Moko razmešaš v riževem mleku in vliješ k juhi. Kihaš še 5 minut.
Začiniš z naštetimi začimbami, po okusu.
Premiksaš s paličnim mešalnikom ali zliješ približno pol juhe v blender. Fino je, če ostane nekaj koščkov, ne pa preveč.
Pred postrežbo dodaš dimljeni tofu in nasekljan sveži peteršilj.
