Zapečena pašta z doma narejenim veganskim sirom

Že dolgo nisem z vami delila seznama lepih stvari na netu. Prepričana sem, da si ga res želite;) No, jaz jih že rada berem ...

Moja sestra se je lotila torbic! Žal je nisem mogla prepričati, naj jih naredi veganske, ampak če še kdo pošlje takšno povpraševanje, jo pa morda prepričamo? Ker lepe so pa ful. Pa še za na kolo. (Ko sem živela še v mestu, kjer se kolesari, sem vedno iskala samo torbice za na kolo).



Danilo dela naaaajlepše torte. Ko začnejo delati vegansko ticino maso, jo takoj naročim. V obliki Zverjasca, jasno.


Zadnjič sem si kupila šopek ranunkul ali zlatic. Za večno je obeležen na instagramu. Moje pa so tudi že pokukale iz zemlje. Ampak do cvetenja je še daleč.

Manca Juvan, ja, tista fotografinja, za katero ste že nedvomno kdaj slišali, ima nov pejđ. Lep, nežen, topel, a prav nič kičast, kar bo razveselilo vse, ki vas ne gane trenutno popularen bleščeči, sladki stil družinske fotografije. Manca je profesionalka, ki izhaja iz dokumentarnega žanra, in zna narediti brezčasno fotko. Jep, k njej se lahko naročite na fotošuting.



Dokler ne bom imela stare, stare kredence iz masivnega lesa, moja kuhinja preprosto ne bo popolna. Ve kdo za kakšno kredenco, ki si želi nov, topel dom?

Ena knjiga, ki me že dolgo mika, ampak je še nisem naročila, je A Kitchen in France. Brez dvoma je vizualni presežek, tako kot njen blog in Mimi sama, malo me edino skrbi, koliko receptov v knjigi je vegetarijanskih oz. takih, da bi se jih dalo prirediti. Jo kdo že ima?



In za konec še tole, ker se vsaka solidna stvar na internetu konča z videom luštnih muc. ;)

Hitra veganska pašta s cvetačo in poprom.

Tokrat se oglašam še z enim super hitrim kosilom. Če se mi res mudi, skuham pašto. In pri pašti sem zelo izbirčna. Za vsakdanjo uporabo prisegava na integralno pašto La Bio Idea. Zadnjič pa me je očarala tale embalaža (res sem slaba na dobro embalažo), njena posebna oblika (v rokah sem imela varianti calamarata in paccheri) in napis "lenta lavorazione", kar pomeni nekaj takega kot narejeno po počasnem postopku. In ker me je nedolgo tega moj oče poučil o pomembnosti počasnega postopka pri pripravi hrane, me je še toliko bolj zamikala: v Rummotu so počasi naredili pašto, da bi jo jaz lahko hitro spremenila v kosilo:)

Od nekod sem imela v glavi pašto cacio e pepe, ampak ker prvega nisem imela pri roki, sem raje naredila vegansko varianto: karfjola in poper. Meni je bilo res res všeč. Mislim, da bi šlo tudi s kako drugo kvalitetno pašto oz. tisto, ki je pač vaša najljubša, ampak če vam pride pod roke, se pustite premamiti Rummotu (tule je link na njihovo ofišal stran, ki mi je tako lepa, da jo bom takoj celo prebrala, ko najdem kaj časa). Jaz sem se malce zaljubila ...

Hitra veganska pašta: paccheri cavolfiore e pepe

Za 2 lačna

pol paketa pašte (okoli 250 g)
pol večje cvetače ali cela manjša
oljčno olje
sol
sveže mleti poper
razgrenjeni kvasni kosmiči (poiščite jih v bio trgovini, res se splača, ni isto kot običajen pivski kvas)

Cvetačo narežeš na male cvetke, posoliš in skuhaš na pari do želene mehkobe, nikar pa je ne spremeniš v zdriz, kakršnega dobiš v menzah. Če imaš zobe in se šteješ med odrasle, lahko zgrizeš svojo cvetačo. Obljubim.

Skuhaš pašto. Malo preden je pašta kuhana, cvetačo odcediš in vržeš na ponev, v kateri je že ma,lo ogreto oljčno olje, in čisto malo popražiš (eno minuto). Ta korak lahko tudi izpustiš in kuhano cvetačo samo zabeliš z oljem.

Zmešaš pašto in cvetačo, izdatno začiniš s sveže mletim poprom.

Postrežeš s kvasnimi kosmiči, ki si jih vsakdo doda po okusu.

Lila mi je ukradla par paccherov in je tudi ona kuhala;)