*Freebie*

Moj najljubši lonec + zapečena pirina kastrola

14:31

Nekje v Franciji delajo lonce, težke in lepih barv. Iz litega železa, emajlirane. Lonce, ob katerih začneš sanjariti, kaj bo jutri za kosilo. To so seveda lonci Le Creuset, tisti najlepši lonci, ki jih na svojih štedilnikih in policah razkazujejo vsi kuharji, ki dajo kaj nase:)

To zimo sem imela priložnost preizkusiti in preizkušati krasnega, ravno prav velikega rdečega creusetka iz trgovine 1001 dar (mimogrede, le creuset pomeni kotel, kar mi je zelo simpatično, ker me spominja na Harryja Potterja). Rdeča niti ni moja najljubša barva, ampak sem se vseeno kar zaljubila vanj. Ko ga zagledam na štedilniku, mi čisto majčkeno poskoči srce. Ja, tako je življenje odraslega, veselijo te šajni lonci in nove gobice za pomivanje posode. Če bi imela navado poimenovati stvari, kot jo ima moja dobra prijateljica T., ne bi moglo biti temu loncu ime nikakor drugače kot Amelie.
Ne vem, a je to le v glavi, ampak zdi se mi, da je bilo vse, kar sem skuhala v Le Creusetu, bolj okusno in ravno prav kuhano. Morda zaradi tega, ker se toplota bolj enakomerno razporedi? Pa tako lep je, da ga z veseljem postaviš na mizo in v njem serviraš jed (no, jaz to delam tudi z manj lepimi lonci, kdo bo pa pomival toliko posode!). Ko sem brala o posodi Le Creuset in zvedela, da ima doživljenjsko garancijo (sicer ne vem, kaj to pomeni v praksi, ampak zveni fabulous), sem si kar predstavljala, kako Lila pride domov, s postavnim mladeničem, stara tam nekaj čez 25, in naznanita zaroko ... Freja je ravno magistrirala ... Jaz pa rahlo zgubana in neskončno bolj šik kot zdaj (tako a la Mimi Thorisson, v louboutinkah) prinesem na mizo svoj dobri stari rdeči lonec, in v prijetnem kramljanju nastane premor, ko poskusimo hrano ... To je to, doživljenjska garancija, če gledaš preveč filmov;)

No, pa poglejmo, kaj sem v njem skuhala.
Mislim, da je bila prva jed, skuhana v njem, Tadejeva rižota s cvetačo. Taka simpl, pa tako okusna reč. Saj ob priliki izdam recept (trik je v začimbah;)).

Potem sem v njem naredila ditaline s čičeriko.

Pa še nekaj rižotk. Pa enolončnic. Celo prebranec.

In zimsko varianto pirine kastrole ali zapečene pirine rižote. Kastrola ji rečem po fonetičnem prevodu za casserole:) V poletni varianti so sicer tudi indijski oreščki, a ima pomembnejšo vlogo paradižnik. To je taka fina zimska jed, v katero lahko vržete različno zelenjavo in gobe, ampak res fino je, če ne preskočite graha in krompirja.

Pirina kastrola z indijskimi oreščki


200 g zrnja pire
1 jedilna žlica oljčnega olja
1 čebula, nasekljana
1 krompir, (olupljen) narezan na kocke
2 pesti zmrznjenega graha
2 majhna korenčka, narezana na kocke
1 žlička domače vegete ali 1 bio jušna kocka
majaron, ščepec ali dva

120 g indijskih oreščkov
250 ml sojinega mleka
2 jedilni žlici repičnega ali kokosovega olja
2 jedilni žlici polnovredne pšenične moke
muškatni orešček, sol, poper

Piro je najbolje namočiti čez noč, a tudi brez tega gre.

Piro skuhaš v 3-kratni količini vode. Pred koncem kuhanja dodaš žličko domače vegete ali v malo vode raztopljeno bio zelenjavno jušno kocko.

V najljubšem loncu segreješ olje, vanj vržeš čebulo in krompir, malo posoliš, opražiš, pokriješ in na malem ognju dušiš kakih 5 minut (tu in tam preveriš, če se ne smodi). Dodaš korenček in malo pozneje še grah. Ko je vse bolj ali manj mehko (po približno 10 minutah), vmešaš piro, začiniš z majaronom, in odstaviš.

Pečico segreješ na 180 stopinj.

Večino indijskih oreščkov zmelješ v mešalniku, nekaj jih prihraniš za okras.

V kastrolci zavreš sojino mleko in odstaviš. V drugi kastrolci segreješ olje, na njem ob stalnem mešanju prepražiš moko (2 minuti). Počasi dolivaš vroče mleko in mešaš z metlico, da ni grudic. Kuhaš toliko časa, da nima več okusa po surovi moki (5 do 7 minut). Začiniš s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Vmešaš zmlete indijske oreščke.

Bešamelasto omako vmešaš v pirino rižoto. Po vrhu naložiš nekaj oreščkov. 

Pečeš pol ure na 180 stopinj oz. toliko časa, da oreščki na vrhu rahlo porjavijo. Postrežeš s kvasovimi kosmiči in po želji s kančkom zelo kvalitetnega oljčnega olja. Pa kakšno solato.

Imate tudi vi kakšen svoj najljubši lonec? Mogoče celo Le Creuset? A ste ga poimenovali?;) Če vas je zamikal prav tale Le Creuset, si lahko več o njem preberete na tej povezavi (ps: celo na akciji je!). 

Hvala, ker podpirate moje sponzorje. 

You Might Also Like

15 komentarji

  1. Oja, tud jaz nujno potrebujem kak nov lonec, naši so postali premajhni. :)
    Tale bo moral sicer kako leto ali dve počakati, da pride na vrh seznama "Potrebujem" je pa vsekakor na njem. Skupaj s Kitchen Aidom in Vitaminixom. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Vitamix tudi visoko kotira na mojem, hehe. Le Creuset pa je ah-mazing.

      Izbriši
  2. Tudi jaz sem naročil svojega v mint barvi, pa sem po par dneh ugotovil da je najboljše, da naročilo prekličem ker tako količino denarja lahko porazporedim za tudi kaj druga :D Ampak bo, v bližnji prihodnosti.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Me prav zanima, za kaj si ga raje porabil;)

      Izbriši
  3. YEs!!!!! Kako mi je fino brati o obsedencih z lepimi lonci in nasploh čednimi pripomočki v kuhinji :D

    OdgovoriIzbriši
  4. Zulejka, ti tako krasno prelpeteš besede, slikce, misli, recepte, da kar spodbudiš v kuhinjo. Saj pravijo, da gre ljubezen skozi želodec :). In tvoja slika prihodnosti... Hi, hi...
    Tudi sama se spogledujem z mint varianto Le Creuset, čeprav še vedno z veseljem uporabljam stari vok in kamnito posodo, ki smo jo dobili... Tako dobro denejo drobne reči za dušo kot takšna praktična darila, kajne?!
    Tvoje barvne kombinacije pritegnejo! In z veseljem kmalu preizkusim recept.
    Bodite kar se da lepo in ujemite vse žarke sončka!

    OdgovoriIzbriši
  5. Na žalost sem še vedno v fazi, ko si puščam želje za takšnimi lonci za takrat, ko "bom nekoč" na svojem.
    Mogoče spadam med redke moške, ki si želi veliko kuhinjo z veliko delovno površino, potem pa pridejo na vrsto še takšne "malenkosti", da jo napolnim ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tebi pa res zelo želim, da bi vam kmalu ratalo priti na svoje, pa da boš imel krasno založeno kuhinjo! Kakšno stvar pa si le privošči že sedaj, sploh kej takega, kar je zelo lepo&zelo uporabno hkrati, da si malo polepšaš pot do svoje kuhinje;)

      Izbriši
  6. Moram priznat, da me je ta zapis še dokončno prepričal, da sem zamižala na obe očesi pri ceni in odkorakala v 1001 dar. O Le Creusetu sem sanjala že precej časa, pa se kar nisem mogla prepričat v tako investicijo. In zdaj stoji na štedilniku in me čaka. Tako da, hvala ti ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Reees? Juhu! Me veseli in upam, da tudi tebe!!! Je tako lep, kajne, da ga imaš kar razstavljenega?;) Mislim, da boš z veseljem kuhala v njem, vsak dan (sporoči mi, kako si zadovoljna in kaj kuhaš, navdih vedno prav pride)!

      Izbriši
  7. Meni je prvi Le Creusetov piskrček častila tašča. Se kar nisem in nisem mogla odločit al ja al ne, pa ne samo zaradi cene, ampak tudi zato, ker sem na raznih forumih (skovenskih, kakopak) prebrala, da je posoda zanič, pa da se hrana prijemlje in podobne bedarije. Slovenski komentarji pač, smo jih vajeni že iz dnevnih novic, na forumih niso nič drugačni. Skratka, prijemlje se toliko kot v vsakem drugem piskru, ki ni teflon. In teflona pri nas ne maramo. :) Najbolj všeč mi je pa to, da ko kaj zažgeš, nato le preliješ z vročo vodo in prismoda odstopi. Super pisker, ne zamenjam za nič na svetu. Potem sva si sama kupila še enega in eden od njiju je vsak dan na štedilniku, včasih celo oba. :)

    OdgovoriIzbriši
  8. hihi, super si razložila to doživljenjsko garancijo! sem še mimi poguglala, da sem imala boljšo predstavo :)
    jaz sem eno tole kastrolo kupila bivšemu ko se je odselil za vselitveno darilo - ja, sva kar v dobrih odnosih ;) in zdaj večinoma kuha samo v tej. si jo je zelo želel. najprej je bil skeptičen, ko je bral 'navodila', ampak pravi, da se super obnese, tudi pomiva se super.

    OdgovoriIzbriši

Preberi tudi

Subscribe