Zdi se mi, da čas prav noro hitro teče! Dvakrat se obrneš in je že konec tedna! Recimo tole ubogo objavo spravljam skupaj že par dni, odkar je bila na meniju pa je že skoraj 2 tedna. Ali kdo ve, kako upočasnit čas v vsakdanjem življenju? Vprašanje za miljon evrov ... Vsekakor se čas upočasni, vsaj zame, na dopustu, na primer. Če ga zapolniš s stvarmi, ki so nove, razburljive, polne pomena. 

Počasi teče tudi, ko kaj nestrpno ali s strahom čakaš. No, tega si pač ne bi želela priklicati v življenje. 

Ali pa, kadar smo cel dan brez elektrike, ker je zapadlo toliko snega. Takrat nastane takšna tišina, zdi se mi, da si prav možgani spočijejo od konstantnega brnenja. In čas teče poooočaaasi. Najpre zato, ker nestrpno pričakuješ elektriko in internet, potem pa zato, ker ga začneš zapolnjevati s pomembnimi stvarmi: z branjem, igranjem z otroki, s pogovori z dragim in tudi s pripravljanjem hrane brez naglice, ker se nisi predolgo zadržala na Facebooku, Pinterestu ...

Večino dni pa se tudi meni mudi pripravit kosilo in bi bila zelo vesela, če bi mi to uspelo v manj kot eni uri, recimo. Koliko časa pa vi namenite kuhanju kosila? Kadar se mi res zelo mudi s kosilom, pripravim pašto iz moje knjige in solato za zraven, ali skuham riž, popečem tofu in na pari skuham brokoli. Upala sem, da si bom kaj pomagala z Jamiejevo knjigo, ki je sicer zelo luštna, a ne najbolj vegeterijancem prijazna. Zato sem si kupila vegansko varianto te knjige. No, recimo. The 30-Minute Vegan obljublja obroke, pripravljene v 30 minutah, to je že res, ampak to resnici na ljubo niso obroki kot si jih ponavadi predstavljamo v Sloveniji ali kot jih pripravi Jamie, ampak je to običajno le ena jed. Ena jed je kul za zajtrk, malico ali večerjo, za kosilo pa morata biti najmanj dve, po mojem (ne)skromnem mnenju. 

Drugi pomislek, ki ga imam pri tej knjigi: pisana je za drugo podnebje. Bližje tropskemu pasu. Seveda se da vse sestavine kupiti pri nas, če živiš blizu velikih in odlično založenih supermarketov ali specializiranih trgovin. Zato te knjige nisem kaj prida uporabljala  v dveh letih kar jo imam. Zadnjič pa sem jo listala in naletela na 2 recepta, ki sem ju lahko dejansko naredila. Pa sem kar oba, in še bučno juho za zraven. Vse skupaj mi je vzelo približno eno uro, tako da lahko rečem, da časovna oznaka drži. Bi pa posamezni jedi težko rekla obrok. Če bi hotela ostati v okviru 30 minut, bi lahko morda zraven blitve skuhala le riž, kar res ne vzame nič časa, za prilogo polenti pa kakšno hitro solato (tako, ki je ni treba it nabrat, očistit in oprat, haha). 

Oboje je bilo precej fino, to pa že moram priznati, in odrasli jedci so se strinjali. Morda bom knjigi dala še eno priložnost:) 

1 žlica olja

2 žlici naribanega ingverja

2 stroka česna, nasekljanega

četrt žličke soli

6 skodelic narezane in oprane blitve (2 "grmička", v gramih pa ne vem, okoli 500g?)

1 žlica sojine omake

1 žlička limoninega soka

1 in pol žlička javorjevega sirupa

2 žlici prepraženih sezamovih semen

V voku segreješ olje. Česen in ingver popražiš, nato nanju vržeš blitvo. Rahlo posoliš, mešaš dokler ne "pade skupaj". Zaliješ s sojino omako, javorjevim sirupom in limonim sokom. Blitva naj ostane čimbolj zelena (in ne skoraj črna kot v primorskih restavracijah), zato je ne cmari predolgo. Ponudi potreseno s popraženim sezamom.

6 dcl vode

1 žlička soli

2 dcl bio polente

3 žlice nasekljanega pora ali mlade čebule (1 mali por)

2 žlici sveže bazilike, nasekljane

2 stroka česna, nasekljanega

malo naribanega (veganskega) sira (po želji)

4 na soncu posušeni paradižniki (namočeni v vodi; ali tisti vloženi v olju), nasekljani

2 žlici rastlinskega mleka

2 žlici razgrenjenega pivskega kvasa (po želji)

V visok lonec naliješ vodo in pustiš, da zavre. Soliš in vanjo počasi in ob stalnem mešanju vsuješ polento. Ogenj zmanjšaš in kuhaš 10 minut oz. kolikor piše na embalaži. Medtem prižgeš pečico in natsaviš na 200°C in pripraviš zelenjavo in sir. Pa namažeš en srednje velik pekač z oljem ali obložiš s peki papirjem. V kuhano polento vmešaš pripravljeno zelenjavo, pivski kvas (če ga imaš; jaz sem ga izpustila) in sir ter malo mleka. Pripravljeno zmes z žlico razprostreš po pripravljenem pekaču približno 1 cm debelo. Pečeš na 200°C približno 15 minut. Idealno bi bilo, če bi lahko pečeno polento pred rezanjem ohladili. Avtorja knjige predlagata, da jo vtakneš v zmrzovalnik za nekaj minut ... Jaz tega nisem naredila, zato ima moja polenta malce neraven rob.  

Koliko časa si pa vi vzamete za kuhanje kosila? Ste nemara iznašli kakšen trik, s katerim se čas upočasni? Delite ga z nami!

Piknik sem si vedno predstavljala zelo angleško, z deko, košaro, finimi sendvički, svežim sadjem, z malinovcem za otroke in kakšno buteljko vina za odrasle ... Kot otrok se nisem udeležila ničesar, čemur se dandanes v Sloveniji reče piknik, zato sem bila kar presenečena, ko sem videla, kako si drugi predstavljajo piknik. To romantično, sofisticirano besedico so drugi uporabili za enega tistih običajev, ki se meni zdi precej ... hm ... prvinski, in mu drugod rečejo žar ali barbecue, kar seveda vzpostavlja razliko s piknikom, ki je očitna. Na pikniku ljudje sedijo na dekcah, iz košare vzamejo krožnike in pribor, se kultivirano hecajo in pijejo vino do mere, ko so še zabavni. No, na slovenskih "piknikih"je to malo drugače ... Ker sem sanjarila o kultiviranih piknikih, sem si seveda želela košaro za piknik. Iskala sem jo na spletu, pa so bile vse precej drage, tako da sem jo nazadnje kupila na bolhi, kar priporočam tudi vsem vam, če vas mika - kdor prodaja košaro za piknik, ima gotovo raje slovenske piknike od kultiviranih in je najbrž ni niti enkrat uporabil (tako kot moje ne). 

Še en nasvet glede piknik dekice: splača se kupit pravo piknik dekico z nepremočljivo podlogo. Uporabna je tudi za vsako drugo igranje na travi (npr. branje pod drevesi), za dojenčke, ki pridejo na obisk, in še posebej za na plažo pod borovci, kjer raste pikajoča trava. 

David in Louise v svojih knjigah omenjata res izdelane menije za piknike, ampak jaz sem hotela nekaj res enostavnega. Enkrat smo vzeli s sabo le bučno pito po Angelinem receptu in zeleni čaj, na primer. Kumarične sendviče pogosto srečam v romanih kot prigrizek pri čaju, pa za kultivirani piknik so prav tako uporabni. In poletje je čas tudi svežih, ne le kislih kumaric;)

Kumarični tramezzini so nežnega okusa, osvežilni in čisto poletni. 

(za 4 tramezzine)

8 kosov kruha za tramezzine

1 velika sveža kumara

sok pol limone

poper (po želji)

bio maslo ali veganska margarina

sol

Kumaro narežeš na tanke rezine, posoliš po okusu in rahlo okisaš z limoninim sokom. Po želji malce popopraš. Pustiš stati nekaj minut, da kumara spusti sok.

Kruhu obrežeš skorjo (prihraniš za krutone!) ali pa tudi ne. Vse kose namažeš z bio maslom ali vegansko margarino, rahlo posoliš.

Na 4 kose namazanega kruha naložiš rezine kumare v dveh ali več plasteh. Pokriješ s preostalim kruhom. Po diagonali prerežeš z zelo ostrim nožem. Zaviješ v peki papir ali folijo in neseš na piknik. Zraven pa še kar imaš sveže zelenjave, kot je npr. paradižnik, paprika, ali kakšno vloženo solato, pa še kaj sadja, in ne pozabiti na vino za odrasle pa malinovec za otroke. In če vaši otroci obožujejo pujso Pepo, še jagodno torto;)

Kaj pa si vi pripravite za piknik? Ali raje prirejate barbekjuje? Aja,  pa če ima kdo kak poseben recept za vlaganje kumaric, se priporočam.