 |
| Indijsko. |
Oda J.K.Rowling
Moje otroštvo se je definitivno končalo. Včeraj ob 17.30. V temnem zatohlem prostoru, polnem ne-najbolj-civiliziranih ljudi, ki so se basali s prigrizki in sladkimi pijačami. Nisem prelivala solz, so se mi pa dodobra orosile oči, priznam. In potem me je še ves večer noro bolela glava. Gledala sem zadnji del zadnjega dela Harryja Potterja, seveda*. Zgodbe, ki naj bi mojo generacijo spremljala od začetka pubertete do ... no, zdaj.Mene sicer ni spremljala ves čas, ker sem njegovo čarovnijo odkrila žal šele proti koncu faksa, in to po zaslugi cimre Š., ki me je prepričala na precej nenavaden način (tako, da me je navdušila za fanfiction). Bila sem skeptična do pottermanije, in ker sem takrat hotela biti malo alter, sem ga enostavno odpisala, češ - če je vešč toliko ljudem, potem že ne more biti dober. Kako naduto razmišljanje! Kot diplomirana komparativistka vam pravim, da je serija o Harryju Potterju dobra stvar. Zapišite si!;) Sem absolutno za to, da se ga uvede v šolski kurikulum (a je mogoče že tam). Otrokom bi dala najprej Piko Nogavičko, nato 5 prijateljev in potem Potterja. Če se kljub temu ne zaljubijo v knjige (pa četudi jim naslednjo daš za brat Ptičke brez gnezda) pač niso rojeni za branje, end of story.
Sicer se nisem nikoli poglabljala v očitke, ki letijo na gospo Rowling, ampak mislim, da bi znala na vsakega odgovoriti. Kar je dala otrokom iz naše generacije, in tistim, ki pridejo za nami, je nekaj neverjetnega. In to ni samo čudovito domišljijsko potovanje, liki, ki so tako živi, da si zlahka predstavljaš, da so tvoji prijatelji, in kup duhovitih domislic. In tudi ni le ljubezen do knjig, ki jo je gotovo vlila marsikateremu bodočemu knjižnemu molju. Bralca, ki je odraščal s Harryjem Potterjem, je ob vsem tem naučila tudi empatije in humanizma. No, seveda upam, da so bralce tega naučili tudi starši;) vendar pa bi bil človek, ki bi odraščal brez ljubečih in kompetentnih staršev, na veliko boljšem, če bi za družbo imel knjige o Harryju Potterju, kot tisti brez njih.
*Preden me začnete zafrkavati, vam kar povem, da gledam tudi resne filme, kot je npr. True Grit in sedaj nestrpno čakam Melancholio. Tako da veste. Torej ne gledam le Kung fu pande in Harryje Potterje. Pa tudi, če bi:p
Indijska leča z blitvo ali toovar palak dal
Leča je zlata vredna! In tale recept iz knjige, ki mi jo je posodila neverjetno prijazna družina Š. - Lord Krishna's Cuisine: The Art of Indian Vegetarian Cooking. Knjiga ima 800 (!) strani. Leča+blitva - veeeliko železa!:) Recept se že sliši okusno (hm, vsaj meni), a je še boljši, kot zveni! Jaz nisem imela čisto vseh začimb (asafetide in muškatnega oreščka, lahko ju dodate, vsakega po 1/8 ČŽ), pa je bilo vseeno zelo okusno. Pa namesto gheeja (prečiščeno maslo) sem uporabila kokosovo olje. Na sliki vidite moj novi lepi krožnik, delo Aleša Gregla. Vedela sem, da bo pasal z nečim oranžkastim, nisem pa vedela, da bom to tako kmalu skuhala:) |
| Fensi krožnik. |
sestavine (za 2 osebi)
100 g rdeče leče
1,5 SK vode
2 JŽ kokosovega olja
3/4 ČŽ orientalske kumine
1 majhen paradižnik, nasekljan
3/4 ČŽ mletega koriandra
kajenski poper po okusu
1/4 ČŽ kurkume
1/2 ČŽ soli
120 g blitve
1/2 ČŽ limoninega soka
1 JŽ nasekljanega peteršilja
Lečo spereš in daš v posodo z debelim dnom. Zaliješ s 3/4 SK vode in dodaš žlico kokosovega olja. Pokrito kuhaš 30 minut oz. dokler se leča ne zmehča, ne sme pa razpasti. Po potrebi dolivaš vodo. Lahko, da bo gotova že po 20 minutah.
Blitvo očistiš in nasekljaš. Za 1-2 minuti vržeš v slan krop ali skuhaš na pari. Prihraniš za pozneje.
V večji ponvi na 1 JŽ kokosovega olja pražiš kumino (1 minuta), odstaviš in dodaš nasekljan paradižnik ter preostale začimbe, razen limoninega soka in peteršilja. Pokrito kuhaš kake 3 minute.
Ko je leča kuhana, jo streseš na začimbe in vmešaš nasekljano blitvo. Dodaš limonin sok in po želji kuhaš še nekaj minut, da se jed še dodatno zgosti. Vmešaš svež peteršilj in postrežeš z rižem.
