Beseda drobljenec se mi sploh ne zdi primeren prevod crumbla. Drobljenec se namreč reče tudi tisti okusni mešanici drobljenega sejtana in tofuja, in tej to paše. Mislim, da me moti, ker se drobljenec sliši tako, kot da se bo še vedno drobil (tako kot omenjena mešanica), tudi, ko bo pečen. Poleg tega se v SSKJ drobljenec reče nečemu čisto drugemu: to je strojno drobljeno kamenje. Ne ravno apetitlih, kajneda? Zato mu, če ga že moram prevesti, raje rečem nadrobljenec, ker ga enkrat nadrobiš, in potem je njami. In ga moraš jesti z žlico. Ker je sočen. In nič kaj kamnit.

Jagode in rabarbara so odličen par, vse je fino kislo, na to pa je nadrobljeno sladko, hrustljavo piškotasto testo, ki ga v tem receptu naredimo še bolj sladko in mu dodamo dimenzijo mehkobe in topljenja v ustih, za kar gre zasluga nadrobljenim španskim vetrcem, ki že po defoltu pašejo k jagodam. Pa še tako lepo beli so.

Jagodni nadrobljenec z rabarbaro in španskimi vetrci

750 g jagod (lahko zmrznjenih)
400 g rabarbare
50 g agavinega sirupa

70 g moke
70 g ovsenih kosmičev
pol žličke vanilije v prahu ali paketek sladkorja z vanilijo
70 g bio masla/veganske margarine/kokosovega olja, narezano na koščke
ščep soli
5 žlic sladkorja muscovado
pest mandljevih lističev

3-5 španskih vetrcev brez jajc


Pečico nastaviš na 200 °C.

Rabarbaro olupiš in narežeš na tanke koščke.

Pekač velikosti A4 lista namastiš, vanj zvrneš očiščene in oprane jagode in rabarbaro. Vse skupaj preliješ z agavinim sirupom.

V skledi ali na deski zmešaš moko, ovsene kosmiče, sol, sladkor in vanilijo. V to narežeš ali nadrobiš izbrano maščobo, in vse skupaj gneteš toliko časa, da se začne sprijemati in drobiti v velike drobtine. Pomembno je, da je vse "prepojeno" z maščobo, ne sme pa se narediti kepa, ostati morajo drobtine. Dodaš nalistane mandlje.

Piškotaste drobtine razporediš po sadju in daš v pečico.

Pečeš pol ure oz. toliko časa, da se zlato rjavo zapeče. Na gotovo jagodni drobljenec nadrobiš nekaj španskih vetrcev. Če to še ni dovolj dekadentno zate, ponudiš s stepeno sojino smetano ali vanilijevim sladoledom.

Ne vem, koliko je med vami interesentov za jezikoslovne debate, ampak prosim, javite se (če je kje kak)! Kaj se sliši bolj slastno, drobljenec ali nadrobljenec? Najbrž kar crumble, huh? Ali pa vam je morda čisto vseeno, samo da je jagodni in sladek?

Veganski nadomestek za beljak 

Recept za španske vetrce ali puhaste bele kekse brez jajc

sestavine
voda, ki jo odliješ iz ene 400 g konzerve čičerike
1 žlička limoninega soka ali vinskega kamna
250 ml sladkorja v prahu
pol žličke vanilije v prahu
Pečico ogreješ na 100 stopinj/ventilator ali 110 stopinj. 2 pekača obložiš s peki papirjem.

Od čičerike odliješ vodo v manjšo plastično skledo. Čičeriko prihraniš za poznejšo uporabo. Vodo ohladiš (15 minut v zmrzovalniku ali kakšna ura v hladilniku).

Miksaš, dokler ne nastane precej gost sneg, podoben beljakovemu snegu. To bo najbrž v 3-5 minutah. Dodaš limonin sok ali vinski kamen ter nekaj sladkorja. Spet miksaš in postoma dodajaš sladkor v prahu, pomešan z vanilijo v prahu.

Z beljakovo maso napolniš dresirno vrečko in nabrizgaš lepe španske vetrce. V tem jaz sploh nisem izurjena. ;) Lahko jo tudi zajemaš z žlico in polagaš kupčke na peki papir.

Pečeš (bolj sušiš) 2 uri na 100-110 stopinj, nato še 1h pustiš v pečici, da se ohladi.

Pohrustaš ob konkretni grenki kavi ali uporabiš v drugih sladicah ... Več o tem v prihodnjih dneh;)

Jep, tile španski vetrci so bili narejeni brez jajc.

Kaj boste počele in počeli ta vikend? Jaz se še nisem čisto odločila glede našega vikenda, ker nisem najbolj zdrava. Najbrž nas čaka sosedov rojstni dan, morda kakšni nakupi v velemestu, ki se mu reče Velenje, in če bom pri energiji, začetek prenove (ahem, začetek sploh) otroške sobe.

In morda tale koktajl. Nisem se veliko preizkušala v mešanju, ampak mislim, da sem s temle zadela v polno (samozavest serijsko, ahem).

Najboljše odkritje kdaj koli! Ne le, da je tale veganski nadomestek beljaka brez čudnih sestavin, je tudi povsem zastonj, in perfektnega okusa!

Še ena dobra ideja: z-muesli.si! Dve dekleti, Tina in Špela Jež (to je miks imen in priimkov mojih zelo dobrih prijateljev, kar mi je bilo takoj simpatično), sta si zmislili spletno stran, kjer si lahko izmisliš svoj muesli. Če pa nimaš idej, lahko naročiš že pripravljen misli. Jaz sem poskusila dve že pripravljeni varianti, Fit in Otroci, in si izmislila svojo, v katero sem si dala belgijsko čokolado s pomarančo (o, ja;)) in ingver. Za moj okus je razmerje med osnovo in dodatki premalo nagnjeno k dodatkom, kar je seveda stvar okusa. Lila je bila navdušena nad čokoladnimi medvedki, ki krasijo tistega za otroke! In če ste se naveličali samih mislijev, lahko iz njih tudi kaj ustvarite po njunih receptih. Zdi se mi res posrečena ideja in ploskam podjetnima dekletoma!

Moj najljubši you tube kanal je tale. In najnovejša pesmica je ne le odlično narejena, kot so tudi vse ostale, ampak tudi precej smešna.

Kdo bi si mislil, da je lahko fruktoza tako problematična. In da je celo v čebuli!

Lep vikend vsem,

Zulejka

Recenzija:  Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar

Tokrat po dolgem času predstavljam eno kuharsko knjigo Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar. Juhej, še ena odlična veganska kuharica! In to v slovenščini! In še dodaten bonus, vsaj zame, kot blogerko: knjigo je napisala blogerka. V mojem srcu je blogerska knjiga namreč posebna literarna zvrst, mogoče bom o tem kmalu prepričala tudi kakega literarnega teoretika (imam zveze;)).

 Angela Liddon je avtorica bloga Oh she glows, enega prvih, ki sem ga začela spremljati. Njen slog pisanja je duhovit in iskriv, od nje veje nekakšna ljubkost in samozavest glede receptov, kar utegne biti na trenutke skoraj malce moteče. Ampak, vsi vemo, kako je, če si lačen (in vegani imajo posebej zdrav apetit, vsaj tako se spomnim lastne - pozitivne! - izkušnje) in skuhaš nekaj dobrega: to je najboljša jed, ki je bila kdaj koli skuhana! No, Angela Liddon trdi celo, da so njeni veganski recepti preverjeno všeč tudi mesojedcem. To je pa res vredno preizkušanja, kaj ni?

Receptov je več kot dovolj, vsak je pospremljen s fotografijo in kratkim uvodom, ki spodbudita h kuhanju. Receptom so dodane tudi opombe o času priprave in primernosti za alergike. Knjiga je razdeljena na 13 poglavij, kar jo dela zelo pregledno. Poleg že ustaljenih poglavij, kot so poglavja o osnovnih sestavinah, pripomočkih in tehnikah, ki so zelo priročna za začetnike v kuhinji (veganski ali nasploh), najdemo še poglavja o zajtrkih, napitkih, predjedeh, solatah, juhah, glavnih jedeh, prilogah, prigrizkih in sladicah.

Angelino navdušenje je nalezljivo, sestavine v receptih so dejansko dostopne v vsaki malce bolje založeni trgovini, je pa res, da si je za marsikateri recept treba vzeti nekoliko več časa oz. predhodno planirati (npr. namočiti oreščke).

Sama sem, kot rečeno, navdušena nad tem, da je takšna knjiga izšla v slovenščini, pa tudi ceno ima precej prijazno. Priznam, da še nisem utegnila veliko kuhati po njej, sem pa zadovoljna z recepti, ki sem jih preizkusila. Granola je bila super, zelo okusna, ampak pride je bolj malo, tako za mešat z navadnimi kosmiči.

Recept: (popolni oreščkasti) kupčki granole

250 ml celih mandljev
125 ml orehov
175 ml ovsenih kosmičev
125 ml surove ajdove kaše (res naj bo surova!)
150 ml brusnic
125 ml bučnih semen (jaz sem jih spustila, ker mi jih je zmanjkalo)
60 ml sončničnih semen (jaz sem jih dala več, glej zgoraj)
75 ml kokosovega čipsa
2 žlički cimeta
1 žlička mlete vanilije
ščep soli
90 ml javorjevega sirupa
60 ml stopljenega kokosovega olja


Pečico segreješ na 140 °C.

Pol mandljev zmelješ v moko, drugo polovico nasekljaš, prav tako tudi orehe. V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine, nato jim primešaš še tekoče in dobro zmešaš. Razporediš po največjem pekaču, obloženem s peki papirjem. Plast ne bi smela biti debelejša od 1 cm.

Pečeš 40-45 minut, nato še enkrat toliko časa ohlajaš.

Shraniš v steklenem kozarcu.

Katera pa je vaša najljubša veganska kuharica v slovenščini? Kaj pa blogerska nasploh?