Veganski recepti, ki so všeč tudi mesojedcem

17:17


Recenzija:  Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar

Tokrat po dolgem času predstavljam eno kuharsko knjigo Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar. Juhej, še ena odlična veganska kuharica! In to v slovenščini! In še dodaten bonus, vsaj zame, kot blogerko: knjigo je napisala blogerka. V mojem srcu je blogerska knjiga namreč posebna literarna zvrst, mogoče bom o tem kmalu prepričala tudi kakega literarnega teoretika (imam zveze;)).

 Angela Liddon je avtorica bloga Oh she glows, enega prvih, ki sem ga začela spremljati. Njen slog pisanja je duhovit in iskriv, od nje veje nekakšna ljubkost in samozavest glede receptov, kar utegne biti na trenutke skoraj malce moteče. Ampak, vsi vemo, kako je, če si lačen (in vegani imajo posebej zdrav apetit, vsaj tako se spomnim lastne - pozitivne! - izkušnje) in skuhaš nekaj dobrega: to je najboljša jed, ki je bila kdaj koli skuhana! No, Angela Liddon trdi celo, da so njeni veganski recepti preverjeno všeč tudi mesojedcem. To je pa res vredno preizkušanja, kaj ni?


Receptov je več kot dovolj, vsak je pospremljen s fotografijo in kratkim uvodom, ki spodbudita h kuhanju. Receptom so dodane tudi opombe o času priprave in primernosti za alergike. Knjiga je razdeljena na 13 poglavij, kar jo dela zelo pregledno. Poleg že ustaljenih poglavij, kot so poglavja o osnovnih sestavinah, pripomočkih in tehnikah, ki so zelo priročna za začetnike v kuhinji (veganski ali nasploh), najdemo še poglavja o zajtrkih, napitkih, predjedeh, solatah, juhah, glavnih jedeh, prilogah, prigrizkih in sladicah.

Angelino navdušenje je nalezljivo, sestavine v receptih so dejansko dostopne v vsaki malce bolje založeni trgovini, je pa res, da si je za marsikateri recept treba vzeti nekoliko več časa oz. predhodno planirati (npr. namočiti oreščke).

Sama sem, kot rečeno, navdušena nad tem, da je takšna knjiga izšla v slovenščini, pa tudi ceno ima precej prijazno. Priznam, da še nisem utegnila veliko kuhati po njej, sem pa zadovoljna z recepti, ki sem jih preizkusila. Granola je bila super, zelo okusna, ampak pride je bolj malo, tako za mešat z navadnimi kosmiči.

Recept: (popolni oreščkasti) kupčki granole

250 ml celih mandljev
125 ml orehov
175 ml ovsenih kosmičev
125 ml surove ajdove kaše (res naj bo surova!)
150 ml brusnic
125 ml bučnih semen (jaz sem jih spustila, ker mi jih je zmanjkalo)
60 ml sončničnih semen (jaz sem jih dala več, glej zgoraj)
75 ml kokosovega čipsa
2 žlički cimeta
1 žlička mlete vanilije
ščep soli
90 ml javorjevega sirupa
60 ml stopljenega kokosovega olja


Pečico segreješ na 140 °C.

Pol mandljev zmelješ v moko, drugo polovico nasekljaš, prav tako tudi orehe. V veliki skledi zmešaš vse suhe sestavine, nato jim primešaš še tekoče in dobro zmešaš. Razporediš po največjem pekaču, obloženem s peki papirjem. Plast ne bi smela biti debelejša od 1 cm.

Pečeš 40-45 minut, nato še enkrat toliko časa ohlajaš.

Shraniš v steklenem kozarcu.

Katera pa je vaša najljubša veganska kuharica v slovenščini? Kaj pa blogerska nasploh?

You Might Also Like

12 komentarji

  1. Nisem veganka, sem mesojedka. Ampak bi z največjim veseljem poizkusila prav vse.. mmm

    OdgovoriIzbriši
  2. Zanimiva knjiga. Na žalost sem zelo redko primem kakšno knjig v roke, ker jih večino berem v elektronskih verzijah ;(
    Delam granolo po zelo podobnem receptu, vendar jo pečem največ 20 minut, poleg tega vmešam brusnice in kokosov čips, ko je že pečena, drugače se brusnice posušijo in so trde ko kamen, kokosov čips pa se v pečici zažge.


    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Kuharske maš tudi elektronske? Jaz jih imam rada odprte, ko kuham, ali pa jih listam za relax;) Jaz sem se tudi bala, kaj bo z brusnicami, ampak Angela je predlagala peko na 140 stopinjah, in so čist fine. Drugače pa tudi jaz ponavadi pečem pri višji temperaturi, in dodam sadje, ko je že pečeno.

      Izbriši
  3. Sem preizkusila njen recept Čana masala, pikantno čičeriko po indijsko, ki je bila objavljena v prilogi ONA in moram reči, da je bila odlična.
    LP SUzana

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz sem jo tudi naredila, ampak zaradi sinusitisa ne vem, ali je bila odlična ali ne;)

      Izbriši
  4. Oh, njami! Sama sploh ne delam več granol, ker sem se jih vedno tako napokala, da mi je bilo hudo. Ampak, ko me zamika, poskusim vse po vrsti, kar jih zasledim pri takšnih kot si ti:). Sicer pa nimam svoje najljubše veganske kuharice. Sploh bi se težko odločila, ker bolj kot po knjigah brskam in preizkušam recepte po straneh, na katere sem prijavljena, pa še te vse ne utegnem :). Vsake toliko uredim, natisnem (barvno, jasno:)) in zložim v zato namenjeno mapo. Tale je ena zelo mikavnih. Morda pa bi bil že skrajni čas, da dopolnim kuharsko knjižnico.
    Maham skozi kaplje in vam želim prijazne dni!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Vidiš, jaz sem tudi imela obdobje, ko sem se basala z muesliji (tistimi, ki jih najdeš na moji strani pod naslovom študentski muesli). Potem pa sem prebrala, da je oves zdrav za živce - mogoče je bilo to pač način, da v telo snovi, ki jih rabim. Oves je zame nekaj najboljšega (mogoče sem bila v prejšnjem življenju konj, haha). Navijam, da bi ga sejali doma;)

      Izbriši
    2. O, si me nasmejala.... Hvala! Tudi sama obožujem oves...
      Te stiskam pesti, da bo naslednje leto na kakšni izmed vaših njiv!

      Pa, pa

      Izbriši
  5. Zulejka, a se oreškasti del kaj namaka? Kaj pa surova ajda?

    Berem v knjigi (str. 31) in ne zasledim nobene besede o namakanju)

    OdgovoriIzbriši
  6. Zulejka, mi poveš, lepo lepo prosim, glede zelene ajde - ali si jo predhodno kaj namakala?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. oprosti, da nisem odgovorila! jaz je nisem namakala in po pravici povedano sem uporabila nezeleno ajdo, ker sem na vsak način hotela preizkusit recept, zelene ajde pa nisem imela. Se pa ni obnesla, ker je trda, zato sem tudi tako poudarila, da naj res bo zelena. ;) po mojem je ni treba namakat, ampak škodit pa tudi ne more. ker si tako vestna, jo kar namoči;)

      Izbriši
  7. Ej, hvala ti! Za vzpodbudo...

    Sej' če bi bila jaz mičkeno bolj na ti z zeleno ajdo, potem ne bi tako komplicirala ;-) Sploh si nisem predstavljala ne-namočeno. No, v končni fazi je bila v vodni kopeli bolj kratek čas, vsekakor bi bilo bolje, če bi bila dlje, a izšlo bi se res tudi povsem brez. Se mi pa zdi, da bo prijateljstvo z zeleno ajdo trajalo...

    OdgovoriIzbriši

Preberi tudi

Subscribe