Lahko kar nadaljujem, kjer sem končala, kot da ni nič?

Se je kaj zgodilo? Nič posebnega. Imela sem službo, takšno, ki ti pobere veliko energije, a energije za pisanje nisem našla niti nekaj mesecev potem, ko službe nisem imela več. Padla sem v rutino opravil in obšolskih dejavnosti, pa so dnevi kar zleteli mimo mene. In že prej sem se spraševala, kakšen smisel ima sploh vse to, ta virtualni svet, kjer si pozabljen vsaj tako hitro, kot lahko postaneš zvezda, in kjer besedna zveza stanje na ramah prednikov (da ne rečem velikanov, bilo bi pretenciozno) dobi povsem nove razsežnosti (stari blogerji, veste o čem govorim?).

Ko to pišem, se mi je razvozlal vozel v želodcu, ja, že po prvem odstavku. Nekako sem se zavedela, da je malodušje glede bloganja povezano s perfekcionizmom. Nič, kar sem hotela objaviti, se mi ni zdelo dovolj dobro (perfektno stilirano, dovolj zanimivo, mavrično in instagramabilno, se pravi v skladu s temo in primerno za kvadraten format itd.). Potem je tu še vprašanje konsistentnosti objavljanja, ki je menda ključna pri bloganju, pa naj bo, ampak zame osebno je bolje objavljati nekonsistentno kot pa sploh ne, kaj pa se vam zdi?

Pa začnimo s povsem nepretenciozno zadevico, tako vsakdanjo, tako, ki se mi je zdela še pred kratkim nevredna objave. Pa da vidimo, kaj porečeš, ti, ki to bereš. Tole je recept, če si sploh zasluži to ime, za kosmiče. To ni ne ovsena kaša ne muesli v pravem pomenu besede. Mogoče bi ga lahko imenovala lenivska ovsena kaša ali kaj takega? Ta preveč preprost zajtrk je nastal iz treh vzgibov: 

Zakaj bučna in lanena semena, se vprašaš? Seed cycling (tukaj lahko preberete več, pa še ena luštna infografika za na hladilnik se najde). Najbrž že vsi veste za to, kajne? Semena naj bi pomagala pri uravnavanju hormonov, o čemer pa ne morem prav veliko povedati, saj nisem ravno najbolj konsistentna (haha) pri prakticiranju. Kakor koli že, dodajanje teh semen (in sončničnih ter sezamovih v drugem delu ciklusa), ne more biti slabo.

3 žlice finih ovsenih kosmičev

1 žlica lanenih semen

1 žlica bučnih semen

1 žlica oranžata

poljubno mleko/rastlinski napitek, po okusu (najmanj 1 dcl)

Vse sestavine daš v skodelo in v mikrovalovno (gasp!) za 1 minuto. Če mikrovalovke ne uporabljaš, pogreješ mleko skoraj do vretja in preliješ suhe sestavine v skodeli in nekaj minut počakaš, da se kosmiči napojijo.

Meni je to dovolj sladko, a če rabiš malce razvajanja, lahko dodaš žličko muscovada, sladkorja z burbonsko vanilijo, medu, javorjevega sirupa, čokolade kapljice … Oranžat seveda lahko nadomestiš s kakim suhim sadjem, narezanim na majhne koščke. Najprej mi pridejo na misel marelice, ki so ravno tako oranžne, ali pa brusnice, ki so prav tako lepe barve. Sliva ali mango bi se mi zdela manj posrečena.

Kaj pa ti zajtrkuješ zadnje čase?