Kakor koli, z otroki pridejo tudi bolj zabavne stvari, kot je bolniška. na primer urejanje otroške sobe! Tega sem se že od nekdaj veselila. Izkazalo pa se je, da je rezultat malo težje doseči, še posebej, če imaš določene omejitve: predvsem budget. Punci sta v svoji otroški sobi že dobro leto, a še vedno ni končana, vedno je še kakšen detajl, ki bi ga bilo treba popraviti. Spodaj je slika sobe, preden sva se s Tadejem spravila nadnjo in vmesni rezultaat (končni še ne vem, kdaj bo, če sploh). Zelo rada imam te fotke prej/potem, res dobiš občutek, da si nekaj pa le naredil:)

To je bila naša soba za goste/za sušenje in zlaganje perila. No, na spodnji sliki je samo srednje razmetana.

Najprej sva sobo seveda spraznila, počistila in jo izolirala, ali bolje, "zaflikala", saj je bilo polno lukenj pri oknih itd., skozi katere je vleklo, pa muhe so se prebijale noter (in zdaj jih imamo spet! Sploh ne vem, od kod se jemljejo!) Potem sva opaž s čopiči pobarvala z Jubinovo netoksično osnovno ("primer") barvo, potem naju je srečala pamet in sva kupila razpršilko. Uporabila sva kar Jubinovo osnovno belo netoksično barvo; če bi še enkrat barvala, bi izbrala belo z najrahlejšo pikico oker ali nekaj takega, skratka tako, kot je podlaga tapet.

Tla so pokrita z macesnovim ladijskim podom. Ker so mi blazno všeč švedski interieri, sem razmišljala o tem, da bi jih pobarbala belo (še posebej, ker so na mestu, kjer je stala omara, drugačne barve, kot drugod), vendar se za to nisva odločila, ker so vseeno zelo lepa, soba pa izredno svetla.

Najprej sem si zamislila, da bi bila otroška soba obarvana v sive, svetlo modre in umazano roza odtenke, a sem si na pol poti premislila. Zdelo se mi je, da obe deklici potrebujeta rdečo. Tako je padla odločtev za malinovo rdečo posteljo "Jenny Lind" in tapete Cath Kidston, ki jih občudujem že odkar sem jih prvič videla. Všeč mi je videz angleške podeželske hiše, ki ga te tapete nosijo v sebi, ampak ne preveč shabby - pocukrana različica. Čemur se je sicer kar težko izogniti, ko se podaš v to smer. Kakor koli, nisem vedela, kako se preračuna, koliko tapete moraš kupiti (glede na ponavljanje vzorca), zato sem naročila le eno rolo. In zmanjkalo mi je za približno pol metra. Tako, da sem morala za 50 cm ene role spet naročiti in spet plačati poštnino iz UK:)

Stolček je klasičen suhorobarski stolček, pobarvan in preoblečen (v staro Zarino krilo!) po mojem okusu. Na njem sedi punčka, s katero se je igrala že moja mama. Punci imata tudi svoj glasbeni sistem, ker to je za nas silno pomembno. Kakšne žurke, ej! ;)
Za Lumpiko smo torej naročili Jenny Lind, ki je priklicala nasmeh na obraz našega mizarja, ki je res car. Malinovo barvo smo našli na Ralovi lestvici. Fantastična je! Lumpika je po več kot enem letu hoče pokazati vsakemu novemu obisku. Edino kar obžalujem je, da nisem naročila otroške velikosti, ali vsaj kake nižje različice. Punca se namreč kar malo zgubi v tej odrasli velikosti... Falotka je do nedavnega spala v prav tako po naročilu izdelanem "kinderbetu", ki smo ga iz varnostnih razlogov (beri: plezanja) zamenjali z Ikeino kovinsko posteljo (te so meni na skirvaj všeč že odkar vem zanje, nisem si pa mislila, da se bo prav nad njo navdušil tudi moj dragi, ki je sicer ljubitelj lesa in topline). Najprej sem jo nameravala pobarvati v enako rdečo, kot je Lumpikina, in nisem še docela opustila te ideje. Je pa tudi bela zelo lepa.

Knjižna omarica je nekako pistacijasto zelena. Naj vam prišepnem, da je bila to nekoč (že precej zdelana) omarica za čevlje, ki jo je naredil ljubiteljski mizar, mislim, da Tadejev dedek:) za nekatere knjige je prenizka, a jih postavim tako, da so s platnico naprej, kar je tudi pregledno. Slaba stran tega je, da ne moremo v njej shraniti vseh slikanic, ki jih imamo. Ampak razstavljati jih je fantastično. Grad, ki krasi knjižno omarico, je iz trgovine s kavlitetnimi igračami Silly, o kateri sem tudi že pisala.


Obe dekleti zelo radi rišeta, zato so njune umetnine tudi razstavljene. Ta črne "čičkečačke" so le nekaj mesecev starejše od krasne roza zajčice. Uživam, ko opazujem, kako se Lumpika uči risati in kako vedno bolj uživa v tem. Metuljček z imenom je delo Anite, ki ustvarja pod znamko All The Little Rockstars in se mi zdi blazno ljubek. Tudi lastnica je zelo ponosna nanj.

Ko enkrat izbereš tapeto, se znajdeš v precepu, ki se mu reče izbrati preprogo. Je ni take, ki je ne bi bilo treba naročiti domala naravnost iz Irana, da bi pasala zraven. No, enobarvne pa nisem hotela:) Tale iz Ikee mi je bila zelo všeč, in zelo dobro funcionira (na spodnji strani ima lateks, zato ne drsi), pa mislim, da se ne tepe ravno s tapetami. Preveč matchy-matchy look mi itak ni všeč:) Pregrinjalo z mandalo, kupljeno na ebayu, je sicer krasno, a po več pranjih v stroju še vedno strašno smrdi po kemikalijah, tako da sem ga uporabila le za fotkanje (se opravičujem za zavajanje (a tudi jaz sem bila zavedena)! Če je pa tako lepo).



Elsa je seveda nujna za vsako dekliško sobo. Slonček je pripotoval s Šrilanke z na novo avanturističnimi nonoti, vilo pa sem naredila jaz. Zatemnitvene zavese so bile nujne, zato sem pač kupila, kar se je dalo najti v JYSK-u. Niso grde, so pa morda malce predivje za siceršnje obilje barv in vzorcev. Je kdo kje videl kakšne pastelno zelene zatemnitvene zavese?

Oh, in tale zibka spodaj? To je bila že moja igrača, naredil pa mi jo je moj strašno spretni dedek in je ena mojih najljubših stvari v tej sobi.

Tale punčka je tudi moje delo, dlakasti tepih pa je veganski, iz Ikee, brez skrbi. Oblačke sem kupila v roza-sivi fazi pri Martini, ki jih je naredila po mojih željah in mi enega za navrh še podarila. Košek za igrače je iz otroške trgovine Silly, tako kot tisti grad zgoraj na knjižni omarici.

Tudi omara za oblačila je samo predelana in je edini kos pohištva iz iverke, kar me seveda prav nič ne veseli, a budget je budget in funkcionalnih omar ne gre kar metati stran. Bila je del dnevne sobe, vendar je že ves čas stala v spalnici. Je tudi iz sivo-roza faze, vendar se mi zdi, da barvno kar paše tudi v tole kombinacijo. (Mimogede, bi koga zanimala objava o barvanju pohištva iz iverala? Meni so slovenski mizarji in prodajalci barv pred tremi leti zatrdili, da to ni mogoče ... )

Če bi imela malce več prostora, bi namesto te omare uporabila eno starinsko, masivno, a tale je ravno dovolj ozka, da jo lahko postavimo med vrata in posteljico. Če bi se ozirala izključno na lepoto, bi Falotkino posteljico postavila ob steno s tapeto, vendar je na drugi strani tiste stene kopalnica, kar pomeni, da bi morala v spanju poslušati šume iz kopalnice, pa tudi feng shui je slab, če se ne motim. Poleg tega bi bila zelo "na odprtem", sedaj pa je varno skrita v svoj kotiček (meni je bilo to kot otroku zelo pomembno, zanjo pa še ne morem trditi). Ko bo prerasla tole dolžino posteljice (ta je raztegljiva), jo bom itak morala nekam prestaviti (in najbrž še ne v lastno sobo).

Kadar ne fotkamo, pa je videti nekako takole: