Bananin kruh sem jedla, kolikor se spomnim, le enkrat v življenju. Kar je nenavadno, saj očitno rada pečem, in če mi nekaj ostane v spominu, potem to spečem ... Trenutek. Sliši se logično, a to pravzaprav ne drži! Mamine potice, babičinih rogljičkov z marmelado, taščinih začimbnih piškotov in vikinško zvenečega "kolača od Waltraut" še vedno nisem spekla. Pa bi vam že dolgo rada povedala o njih ...

Da ga moram takoj speči, mi je bilo jasno, ko sem ga videla pri Clotilde s Chocolate and Zucchini, saj je dala jasno vedeti, da je to recept, ki ga kot mlad starš nujno potrebuješ. Našla ga je pri Luisi, ki ima prav tako dojenčka, ta pa je recept videla pri Molly (tisti, v katero sem ne-tako-zelo-na-skrivaj zaljubljena), ki ima seveda prav tako dojenčka, ona pa ga je našla v knjigi HomeBaking: The Artful Mix of Flour and Tradition around the World Jeffreya Alforda in Naomi Duguid, o katerih starševskem stanu na vašo srečo ne vem ničesar.

In ko ste si ravno oddahnili v upanju, da bo linkov konec, moram še enega dodati (I give credit where credit is due ... ). Bila sem sicer odločena, da bom prvič sledila vsem navodilom, saj sem živela v prepričanju, da je moja shramba polna kokosove moke, a žal ni bilo tako. Ali pa na srečo. Sem se namreč znašla drugače in namesto kokosa uporabila proso. Ista stvar. :)  Spomnila sem se namreč genialne ideje Deb Perelman, ki je v bananin kruh vtaknila proso. In tako je proso končalo v mojem bananinem kruhu. In tako se konča tudi naštevanje vplivov (nisem zastonj komparativistka, heh).

Če je zunaj sneg, notri pa prasketa ogenj, potem potrebujete tale bananin kruh. Če vas to še ne prepriča ... Vam moram povedati, da je to en fino sladek kruh, mehek a hkrati hrustljav, proso in kokos čudovito poklajata, hrustata in prasketata pod zobmi ... In ja, veganski je, brez vsakega truda. Tako majhnim dojenčkom ga seveda ne ponujajte, čeprav ga bodo zagotovo na vsak način hoteli, morda pa jih tudi vi, za zdaj, lahko pretentate z zgolj zmečkano banano ...

Prasketajoči bananin kruh

200 g bele moke
60 g pirine moke
1/4 Ž začimb za medenjake
1/2 ČŽ sode bikarbone
1/2 ČŽ soli
100 g trsnega sladkorja
1 pest kokosove moke
1 pest zdrobljenega kokosovega čipsa
2 pesti prosa
3-4 (pre)zrele banane (olupljene težke približno 300 g), zmečkane z vilicami
120 ml olja (jaz sem uporabila ogrščično, lahko bi tudi olivno, kokosovo, sončnično)
2 JŽ ruma (bumbarasa heja!)
1/4 ČŽ jabolčnega kisa

1 JŽ trsnega sladkorja
2 ščepca prosa


Pečico razgrej na 175°C.


V eni skledi zmešaj suhe sestavine, v drugi tekoče.

Suhe sestavine vmešaj v tekoče. Premešaj le toliko, da se sestavine spojijo.

Vlij v pomaščen pravokoten pekač.
Posuj z žlico sladkorja in dvema ščepcema prosa.

Peci 50 minut oz. dokler iz testa ne privlečeš čistega zobotrebca. Har har.

Za Ženska.si, portal, kjer sem pred davnimi časi delala tudi jaz, sem pripravila en lušten receptič za kokosove kroglice, ki bi vam znal priti prav v mesecu, polnem zabav. Vsaj upam. Da imate kakšen žur in da se vam bodo moje kroglice zdele fine. Vesel vesel december vam želim! (saj se bom še oglasila v tem mesecu, obljubim)

Moj dedek je imel prejšnji teden devetdeset let. Devetdeset, ljudje! In šestdeset let od tega je kadil. Zdaj že deset let ne kadi več, ker ima (nič nenavadnega) težave s pljuči. Ampak sicer pa je čil kot kak drug čil devetdesetletnik. Njegove skrivnosti dolgega življenja so po mojem tri (morda pa je še kakšna, še bolj skrivna): optimizem, zmernost in zajtrk.

Naj vam povem o njegovem zajtrku. Moj dedek je človek navad in ljubitelj blagih, preverjenih okusov. Zato je njegov zajtrk že odkar pomnim enak: kakav z belim kruhom. Nekoč je eksperimentiral s kornfleksom, ampak se je vrnil k svojemu kakavu s kruhom. Ko je bila babica še živa, mu je kruh, narezan na kockice, popražila v pečici, da je postal trši, rahlo zlat in še bolj žejen kakava. Kako je bil šele ta dober! Seveda sem tudi jaz zajtrkovala enako kot dedek, kadar koli sem bila pri starih starših.

Jasno, da to po naših merilih ni bogvekako zdrav zajtrk. Je pa vsekakor precej bolj zdrav od zajtrka moje pokojne babice: kave in cigarete, kar je po raziskavah izpred nekaj let tudi zajtrk premnogih Slovencev. Celo mojih staršev ne prepričaš zlahka, da bi poleg kave spravili vase še kaj, in to kljub dobremu zgledu v dedku.

Jaz pa sem nora na zajtrk! Tako kot moja Molly Wizenberg tudi jaz pogosto vstanem zgolj zato, da pojem zajtrk. Najraje jem mueslije, granolo ali polnovredne žitarice, včasih samo s tahinijem, včasih pa s kupom sadja in oreščki. Tale prosena kaša je precej simpl, pa zelo dobra za začetek dneva. No, pa začnimo.

Prosena kaša za zajtrk

sestavine za 2 osebi

130 g prosene kaše
0,5 l sojino-riževega mleka
ščep soli
cimet
2 ČŽ kokosovega sladkorja s cimetom
po potrebi voda

1 banana
1 hruška
2 mandarini
2 pesti lešnikov
2 ČŽ medu (ali agavinega sirupa/kokosovega sladkorja)

Proseno kašo dobro opereš pod vročo vodo.

Kuhaš na sojinem mleku z dvema ščepcema soli, dokler se ne zmehča, približno 20 minut. Če vse mleko povre preden je kaša kuhana, dodaš še malo vode.

Medtem, ko se kaša kuha, olupiš in narežeš sadje ter zmelješ ali nasekljaš lešnike.

V kuhano proseno kašo vmešaš cimet in kokosov sladkor. Razdeliš v dve skodelici.

Na proseno kašo naložiš narezano sadje, pokapljaš z medom in posuješ z mletimi lešniki.

Ponudiš takoj.