Lenobna ovsena kaša ali zajtrk za lenivce
12:00
Lahko kar nadaljujem, kjer sem končala,
kot da ni nič?
Se je kaj zgodilo? Nič posebnega.
Imela sem službo, takšno, ki ti pobere veliko energije, a energije
za pisanje nisem našla niti nekaj mesecev potem, ko službe nisem
imela več. Padla sem v rutino opravil in obšolskih dejavnosti, pa
so dnevi kar zleteli mimo mene. In že prej sem se spraševala,
kakšen smisel ima sploh vse to, ta virtualni svet, kjer si pozabljen
vsaj tako hitro, kot lahko postaneš zvezda, in kjer besedna zveza stanje na ramah
prednikov (da ne rečem velikanov, bilo bi pretenciozno) dobi povsem
nove razsežnosti (stari blogerji, veste o čem govorim?).
Ko to pišem, se mi je razvozlal vozel
v želodcu, ja, že po prvem odstavku. Nekako sem se zavedela, da je malodušje glede bloganja povezano s perfekcionizmom. Nič, kar sem hotela
objaviti, se mi ni zdelo dovolj dobro (perfektno stilirano, dovolj
zanimivo, mavrično in instagramabilno, se pravi v skladu s temo in
primerno za kvadraten format itd.). Potem je tu še vprašanje
konsistentnosti objavljanja, ki je menda ključna pri bloganju, pa naj bo, ampak zame osebno
je bolje objavljati nekonsistentno kot pa sploh ne, kaj pa se vam
zdi?
Pa začnimo s povsem nepretenciozno
zadevico, tako vsakdanjo, tako, ki se mi je zdela še pred kratkim
nevredna objave. Pa da vidimo, kaj porečeš, ti, ki to bereš. Tole
je recept, če si sploh zasluži to ime, za kosmiče. To ni ne ovsena
kaša ne muesli v pravem pomenu besede. Mogoče bi ga lahko imenovala
lenivska ovsena kaša ali kaj takega? Ta preveč preprost zajtrk je
nastal iz treh vzgibov:
2. nekako sem morala pokonzumirati bučna in lanena semena
3. treba je bilo porabiti oranžat, ki mi je ostal še od božiča (in je okoli velike noči spet aktualen v trgovinah, če vas mika).
Zakaj bučna in lanena semena, se
vprašaš? Seed cycling (tukaj lahko preberete več, pa še ena luštna infografika za na hladilnik se najde). Najbrž že vsi veste za to, kajne? Semena
naj bi pomagala pri uravnavanju hormonov, o čemer pa ne morem prav
veliko povedati, saj nisem ravno najbolj konsistentna (haha) pri
prakticiranju. Kakor koli že, dodajanje teh semen (in sončničnih
ter sezamovih v drugem delu ciklusa), ne more biti slabo.
Lenobna ovsena kaša s semeni in oranžatom
3 žlice finih ovsenih kosmičev
1 žlica lanenih semen
1 žlica bučnih semen
1 žlica oranžata
poljubno mleko/rastlinski napitek, po
okusu (najmanj 1 dcl)
Vse sestavine daš v skodelo in v
mikrovalovno (gasp!) za 1 minuto. Če mikrovalovke ne uporabljaš,
pogreješ mleko skoraj do vretja in preliješ suhe sestavine v
skodeli in nekaj minut počakaš, da se kosmiči napojijo.
Meni je to dovolj sladko, a če rabiš
malce razvajanja, lahko dodaš žličko muscovada, sladkorja z
burbonsko vanilijo, medu, javorjevega sirupa, čokolade kapljice …
Oranžat seveda lahko nadomestiš s kakim suhim sadjem, narezanim na
majhne koščke. Najprej mi pridejo na misel marelice, ki so ravno
tako oranžne, ali pa brusnice, ki so prav tako lepe barve. Sliva ali
mango bi se mi zdela manj posrečena.
3 komentarji
Zulejka,
OdgovoriIzbrišilepo, da si se oglasila po res dolgem času...čeprav te povsem razumem in se mi zdi, da smo "stari" (tu ne mislim na leta avtorjev, ampak starost blogov) blogerji nekako na istem...ni več takšnega gušta...
Vse dobro vsem - tudi tvojim
Boste želeli začeti s projektom, vendar banka noče, da vam posojilo? Na voljo smo vam osebni kredit od 2.000 do 10.000.000 evrov. Pokličite nas.
OdgovoriIzbrišiE-pošta: simondurochefort@gmail.com
WhatsApp: +33752366330
Zulejka... jaz se večkrat spravim sredi dneva ležat, "delat nič", kot temu rečem. In ko se to delanje niča bliža h koncu, se mi ponavadi pojavi kakšno vprašanje, inspiracija. In danes je to bilo, "Kdo so že bili tisti blogerji, ki si jih rada brala?" in na misel mi je priletela Uglašena kuhinja. Tvoje perfektne fotke sem ti vedno zavidala, ob tvojih receptih se mi cedijo sline, ampak jih skoraj nikoli ne sprobam, ker mi ponavadi manjkajo kakšne sestavine, ampak tvoje besede so pa tako fine. Prijazne, božajoče, iskrene, smiselne, z glavo in repom, včasih upravičeno jezne, kjer samo v strinjanju kimam zraven in nekako se vedno čudežno zlijejo z receptom, ki ga podajaš (kar mi je čisti magic, opazovat tale prehod v recept, kar naenkrat, obenem pa tako povezano, da potem še recept berem kot prozo).
OdgovoriIzbrišiNo, in seveda preberem tvoji zadnji dve objavi in mi je čisto vau, kako je inspiracija, od koderkoli je že prišla, vedela, kaj moram prebrat. Nekaj iskrenega, svežega (čeprav lanskega, hehe, ampak zato nič manj relevantnega). Hvala ti, da si, da pišeš in se veselim spet novih objav, ki jih boš delila z nami.
Mater, da se skoraj jočem od hvaležnosti, ko to tipkam. Hvala ti, da si.
Anita