Rožičevo pecivo iz naše nove knjige

Rožičeva moka ali rožičev prah?

Rožičevo pecivo (recept by Nastja Kramer Pesek / Malinca)

 

Vesela novica: izšla je knjiga #sladice, v kateri boste našli sladice z blogov:

The Foodie (Petra Kavšek)

Malinca (Nastja Kramer Pesek)

Midva kuhava (Tjaša Vede in Blaž Mikuljan)

Zgodbe na krožniku (Mateja Delakorda in Kristina Smodila)

in tudi z vaše stare Uglašene kuhinje. :)

S to pestro bando blogerjev smo pod taktirko urednice Karmen Gostinčar z Založbe Kmečki glas ustvarili izbor sila raznolikih receptov za sladice, ki vam bodo prišli prav:

- ko pazite na zdravje, pa ste kljub temu sladkosnedi

- ko hočete impresionirati taščo 

- ko si želite še več srčkov na instagramu

- ko pridejo na obisk vegani/laktozno intolerantni/brezglutenski prijatelji

- ko vam sestra pove, da si želi rojstnodnevno torto prav od vas

- ko si želite samo nekaj sladkega ... pa čimprej. 

To je samo nekaj priložnosti, lahko si jih izmislim še precej več:)

Poleg tega, da je knjigica uporabna za tako rekoč vsako priložnost, pa je tudi zelo lična na pogled in jo lahko razstavite na klubski mizici ali ob njej sanjarite pred spanjem (#sladkesanje zagotovljene).

In ker "sladica vselej bolj diši, če se jo s kom lahko deli", bom en izvod knjige podarila na svojem instagram profilu. 

Knjigo lahko naročite pri meni (zulejka@uglasena-kuhinja.com) ali v spletni trgovini Založbe Kmečki glas. 

Za vse, ki ste morda v dvomih, ali je Uglašena kuhinja: Vse leto knjiga za vas, sem pripravila majhen seznamček, da vam bom premislek malo olajšala, če dovolite;)

Če ste se prepoznali, bi vam utegnila biti knjiga Vse leto všeč, morda celo zelo všeč. Če vas je prijelo, da bi knjigo kupili, lahko to storite tudi preko moje spletne strani. V decembru je poštnina celo brezplačna!

Kako se je začelo tvoje, če lahko tako rečem, razmerje z začimbami? Katera je bila prva začimba, ki si jo spoznala in vzljubila?

Z začimbami se spogledujem že od otroštva dalje, saj so te krasile tako babičin kot mamin vrt. Torej peteršilj, drobnjak, origano, žajbelj, šetraj, pehtran, če jih naštejem le nekaj, se mi smehljajo že od nekdaj. V čisto pravem razmerju z njimi in še kopico drugih, seveda, pa sem od prvega seminarja na Hvaru pred skoraj osmimi leti, kjer sta me z njimi uročili še Sanja in Mariji (soavtorici). No, od takrat dalje sem verjetno največja porabnica cimeta v Sloveniji, od domačih pa že od nekdaj obožujem peteršilj.

Sabina Topolovec, soavtorica knjige Ščepec rešitve. (foto: arhiv S.T.)

Prideluješ svoje začimbe? Imaš kakšne priljubljene mešanice začimb (recept zelo dobrodošel:))?

Seveda - na vrtu imam vse, kar uspeva pri nas in tega sploh ni malo. Kar se le da pa vseeno raje naberem v naravi, najraje na katerem izmed hrvaških otokov, kjer si začimbe same izborijo svoj kotiček pod soncem. V teh je največ sončka in s tem moči. Domače začimbe vedno izbiram po navdihu ali natančneje: vstopim v vrt in počakam, da me same pokličejo. Pozimi uporabljam posušene ali vložene v olje ali sol. In seveda obožujem bazilikin pesto z najboljšim olivnim oljem, mandlji in veliko parmezana, pa svežo baziliko s česnom, limonino lupinico in gheejem, pa domače začimbe v vseh mogočih "provansalskih" različicah ... Od bolj eksotičnih pa prisegam na tiste, ki se najbolje podajo v čokoladne stvaritve, torej poleg cimeta še kardamom, ingver, klinčki, piment, pomarančna lupinica, muščatni orešček ,... Všeč so mi tudi mlečne jedi s pridihom prave vanilije, vrtnic, kardamoma in janeževe zvezde ...

Knjiga Ščepec rešitve je napisana z nekako mističnim pridihom. Si imela tudi ti kot ena od avtoric mistično izkušnjo z začimbami?

Če bi spregovorila o svojih izkušnjah z nekaterimi začimbami, ki so mi dobesedno čez noč povsem odpravile nekatere težave, bi marsikdo najprej pomislil na mistiko. A tu v resnici ni nič mističnega. Začimbe v resnici neredko delujejo celo bolje od sinteznih zdravil. Zagotovo pa je tako rekoč mističen okus skoraj vsake jedi, ki jo oplemenitim z začimbami, če le ob tem ne pozabim na ključno sestavino - ljubezen. Odkar imam otroka, je priprava hrane še večji užitek. Moja hči je ljubezen do začimb očitno podedovala, saj se že od malega "pase" po vrtu in uživa tako meliso, kot meto, drobnjak, koromačeve lističe, baziliko, peteršilj. Najbolje ji teknejo, ko jih sama utrga in vanje zagrize že v vrtu. Z bratcem sta to poletje ugotovila, da so koromačevi lističi zelo sladki, zato jima seveda nadvse teknejo. Vesta tudi, da lahko meto žvečiš namesto žvečilnega, in res se trudita, da bi navdušila tudi otroke z vasi ...

Če bi lahko na samotni otok vzela samo tri začimbe, katere bi to bile?

Ker sem precej sladkosnede sorte, prav gotovo cimet (ki se sicer odlično poda tudi k ostalim okusom). Nekako si tako romantično predstavljam, da bi na tistem otoku rastlo kakšno eksotično drevo s sladkimi sadeži, ki bi se jim težko uprla in trebušna slinavka bi gotovo potrebovala pomoč cimeta. Prav gotovo bi s sabo vzela tudi peteršilj (tudi semena, da si tam zasejem svojega, da mi ga nikoli ne zmanjka). Za dušo in kot dragoceno prijateljico v samoti pa bi s sabo povabila še vrtnico. Sicer pa nekako računam na to, da bi na tistem otoku že samo po sebi rastlo veliko divje rastočih začimb, tako da mi v tem pogledu verjetno ne bi manjkalo prav dosti ...

In za konec še, ker smo v blogosferi, če bi po zgledu mnogih znanih blogerjev (Cannelle et Vanille, Cinnamon and Thyme, My darling lemon thyme, Meta Mint, Pehtran) svoj blog poimenovala po eni ali dveh začimbah, kako bi se mu reklo?;)

Hm, težko rečem. Če bi želela združiti prijeten zven imena z močjo rastline, bi moj blog nosil ime Artemisia, ki je botanično ime za pelin. Pelin je v resnici rastina z izrazito žensko energijo, velja za mater vseh zelišč. Je "vse v enem". Je močna in mogočna, tako po svojem delovanju kot po svoji podobi.

Amazon ima eno zlobno, zlobno lastnost. In sicer, da ti pošlje mail, kaj bi ti lahko bilo všeč na podlagi tvojih ogledov/nakupov. Problem je seveda v tem, da so to reč zelo dobro razvili in bi jaz najraje kupila vse. Uh, težko življenje knjigoljubcev ...

Očarana sem nad Tea with Bea, predvsem zato, ker se mi zdi običaj pitja čaja eden od viškov civilizacije;) žal ga še nisem pila z Angleži, tako da imam samo skomine iz literature in filmov. Ampak en dober Earl Grey s pravim čajnim pecivom in ob prijetnem pogovoru ... Kaj je lepšega?

Kot kaže, me je ima Amazon za še večjo ljubiteljico italijanske hrane, kot dejansko sem. Ampak ne bi se branila ničesar od ponujenega s tega italijanskega pladnja. Recimo krasna Rustic Italian Food. Čeprav je menda polna mesnih receptov, me preveč mamijo recepti in procedure ustvarjanja pašte, kruha in omakic... K temu bi dodala še Italian Baker-ja, saj: "Who can resist bruschetta rubbed with garlic and drizzled with olive oil, almond-studded biscotti dipped in coffee or wine, and, of course, a thin-crusted pizza with fresh, sweet tomatoes and tangy mozzarella?"

Za na konec pa tole lepotico, ki mi jo je predlagala že ena od bralk (hvala, Matilda!): Dolci: Italy's Sweets. Očarala me je že romantična rustikalna naslovnica, nato pa še besede Wall Street Journala: "Italian home cooks seem to have a savant-like talent for elevating humble staples such as fresh fruit, nuts and cocoa to elegant heights." Kdo si ne bi želel, da kaj takega napišejo tudi o njem?;)

Da obožujem knjige, ni nobena skrivnost. Še posebej ljube pa so mi tiste, ki niso lepe le med platnicami... I don't judge a book by it's cover, je pa vseeno lepo, če je cover privlačen za oko in te že malce popelje v čudoviti svet, ki te čaka znotraj... Penguinove knjige pa so zame nekaj prav posebnega. Ko sem bila še pravi mladič, se poceni knjig ni dalo tako zlahka dobiti, antikvariatov pa tudi še ni bilo v mojem "okrožju". Zato sem bila čisto očarana nad Penguini, ki so stali 500 SIT, kar sem si lahko privoščila celo s svojo žepnino. Veliko pozneje sem se zaljubila v ličen paketek zbranih del Jane Austen, smetanasto bel in z akvareli Kazuko Nomoto na naslovnici, cena za šest knjig pa naravnost smešna (tako veselo smešna).


Moja nova ljubezen pa so Penguinove The Great Food Series, na katere je opozorila Lushlee. V seriji kuharskih knjig z najlepšimi naslovnicami je zbrano pisanje o hrani iz zadnjih 400 let. Mislim, da mora to biti pravi zaklad za vsakogar, ki se na kakršen koli način ukvarja s pisanjem o hrani. In/ali ima rad(a) lepe knjige.

Lepe naslovnice je narisala Coralie Bickford-Smith. Ki ima blazno kul ime. A ne?