Zakaj nimam nič proti ljudem pred vrati (in bučni kolaček z ingverjem)

08:30


Zadnjič sem napisala seznam stvari, ki mi gredo na živce. Ker je včasih fino malo pošimfat, saj si tako prevetriš glavo. In fino je brati tuje sezname stvari, ki gredo ljudem na živce, in zraven kimat in se privoščljivo ali pravičniško hehetati.

Potem pa sem na Facebooku začela opazovati, koliko ljudi tisto luštno vrstico "What's on your mind?" uporablja za naštevanje stvari, ki jim grenijo življenje, jim gredo na živce ali pa jih preprosto morajo pošinfat. Prozorne pajkice. Debeli ljudje v pajkicah. Debeli ljudje nasploh. Politiki. Senzacionalistični mediji. Mediji na sploh. Do kolesarjev brezobzirni vozniki. Objestni kolesarji. Prodajalci v trgovini, ki ti nočejo pomagati ali pa ti z nasveti naravnost škodujejo. Ljudje, ki trkajo na vrata in ti hočejo nekaj prodati. Če ste se prepoznali in vas je oblila rdečica, brez skrbi, tudi jaz sem se in me je oblila zona.

Moja šibka točka so ljudje pred vrati. Živimo na osamljeni kmetiji (mislim, da se tako reče tej geografski zadevi), a veliko ljudi trka na naša vrata. Veliko je žlahte, ljudje pridejo kaj kupit, pripeljejo prodat ajdovo in proseno kašo z drugega konca Slovenije, jabolka, bučno olje, pobirajo prispevke za rdeči križ ali srečelov, pripeljejo paket preljubkih oblačilc ali kakšno knjigo, ali pa pridejo zmlet svojo piro k nam. Skratka, veliko ljudi pred vrati. Na vsake kvatre pridejo tudi Jehove priče. Tako kot pred nekaj dnevi. Odprli sva jima z Lilo. Bili sta dve starejši gospe, ta, ki je govorila, je bila videti blaga in utrujena, nekaj je bilo narobe z njenimi očmi, ne vem pa, ali je imela tik ali je morda škilila. Govorila je prijazno in spoštljivo, tako sem tudi jaz govorila z njo. Iz vljudnosti sem vzela tudi listek, ki mi ga je dala, čeprav sem vedela, da bo romal kot vsi drugi pildki hitro v smeti.



Zakaj vsa ta zgodba? Ker sem isti dan slišala druge ljudi govoriti posmehljivo o Jehovih pričah, in ker sem na Facebooku brala komentarje o vsiljivežih pred vrati. In sem se spomnila, da je bil eden teh "vsiljivežev" nekaj časa tudi moj oče, ki je na tak način prodajal svoje slike. Nikoli ni pokazal, da mu je to odveč, pravzaprav je bilo videti, da preživljanje družine vidi kot izziv. Ko pomislim, da bi morala jaz za preživetje družine služiti denar od vrat do vrat, se v meni vklopi ogromen odpor. Nočem moralizirat, samo spomnit, da so ljudje pred vrati ljudje kot vi ali jaz, ki pa so v nekakšni stiski. No, razen če so ekstra ekstrovertirani in si tako želijo stika z ljudmi, da z veseljem "težijo" od vrat do vrat;) Hočem reči, če nekdo pride do vaših vrat in vam nekaj prodaja, to najbrž počne, ker drugače ne more zaslužiti za preživetje (z verskimi skupinami je sicer malo drugače). Ne pravim, da morate kaj kupiti, lahko pa pokažete nekaj spoštovanja. Vedno se vračam na Gatsbyja: "In my younger and more vulnerable years my father gave me some advice that I've been turning over in my mind ever since. 'Whenever you feel like criticizing any one,' he told me, 'just remember that all the people in this world haven't had the advantages that you've had.'" Naslednjič, ko vam nekdo "teži" na vratih, se sponnite, da je to morda oče kakšne blogerke, ki jo radi berete.

Kaj ti bo notranji mir, če ga nimaš, kadar pridejo trkat inkasanti? ;)

Pa dajmo zdaj spečt eno pecivo, mogoče ga bomo ponudili ljudem, ki pridejo trkat na vrata.



Bučni kolač s kandiranim ingverjem (čisto rastlinski)

130 g fine pirine moke
1 ČŽ začimb za medenjake (ali kombinacija cimeta in ingverja)
1/3 ČŽ sode bikarbone (skratka, malo manj kot pol žličke)
ščep soli
50 g riževega sladu (ali malo manj sladkorja)
150 g pireja iz buče hokaido
60 ml repičnega olja
pest kandiranega ingverja
1/4 ČŽ jabolčnega kisa

Pečico daš gret na 180°C. 

Kandirani ingver narežeš na tanke rezinice ali še manjše koščke. 

Mini model za šarkelj namažeš z oljem ali maslom in posuješ z drobtinami. Po dnu razporediš nekaj koščkov kandiranega ingverja.

Pirino moko, začimbe, sodo in sol zmešaš v eni posodi, bučni pire, rižev slad (ali sladkor), olje, in kis zmešaš v drugi in vse zmešaš skupaj. Vmešaš narezan kandirani ingver.

Testo vliješ v pomazan model in poravnaš z vlažnimi rokami.

Pečeš pol ure na 180°C oz. dokler iz kolača ne izvlečeš suhega zobotrebca. 

Pred serviranjem posuješ s sladkorjem v prahu. Ker je pač lepo:)






You Might Also Like

8 komentarji

  1. Hvala za recept! Bom prišla trkat na vrata, da poskusim tale slastni kolač! :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pridi, pridi! ;) Mogoče ne bo kolač, ampak nekaj pa že bo:)

      Izbriši
  2. Ah, ljudje pred vrati ... Ko sva prenavljala stanovanje, sva nekaj časa živela pri tašči, kjer v stolpnici živi 70 ljudi. Eno popoldne sem bila sama doma, bolel me je zob in glava, zato sem šla malo ležat. Pa pozvoni in na vratih ena gospa, urejena. Da je spodnja soseda od moje tašče, mi natvezi in še polno nekih neumnosti, ki jim ne prej in ne kasneje ne bi verjela, tisti trebutek sem bila pa vsa "brljava", ravno zbudila sem sem, pa razbolena betica ... pa sem najprej malo razmišljala, nato pa posodila 20€. Epilog zgodbe je jasen in predvidljiv in če bi mi to zgodbo pravil kdo drug, bi se mu smejala in si mislila kakšen bedak je, da je dal neznani ženski denar in pričakoval, da ga bo celo vrnila. Hočem reči, da imam z ljudmi pred vrati slabo izkušnjo. In da sem že pred to izkušnjo o ljudeh pred vrati imela slabo mnenje, predvsem sem bila pripričana, da takim ljudem pa sama že ne bom nikoli nasedla. No, to je moja zgodba, verjamem pa, da niso vsi takšni. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Joj, moram čim prej kupit model, prav tak kolač hočem :)
    Izkušnje 'na vratih' so res različne... sama sem zelo odprtega srca in rok, a nekako vedno presojam instiktivno. Verjetno se kdaj zmotim, a vendar... Ravno zato, ker vedno pomislim, kaj če bi se na ta način mogla preživljat sama... in ravno par dni nazaj, ko nisem imela doma niti cekina, ki bi ga z veseljem prispevala za eno knjigo.. sem celo dobila zavitek piškotkov...v zameno za prijaznost. Ah, mi je bilo toplo. Naslednjič jih poiščem, na stojnici... sem obljubila. in obljuba se drži, a ne:)
    Sladek december vam želim in... prijetne izkušnje 'na vratih'!

    OdgovoriIzbriši
  4. Lepe misli, lep kolač, lepelepe fotografije.

    OdgovoriIzbriši
  5. Mmmmmm... Hvala za ta recept - kolac je odlicen (prelila sem ga se z vegansko cokolado) in smo imeli okusno zamenjavo za bozicni kolac. Lepe praznike. Tina

    OdgovoriIzbriši

Preberi tudi

Subscribe