Indijska leča z blitvo

00:21

Indijsko.

Oda J.K.Rowling

Moje otroštvo se je definitivno končalo. Včeraj ob 17.30. V temnem zatohlem prostoru, polnem ne-najbolj-civiliziranih ljudi, ki so se basali s prigrizki in sladkimi pijačami. Nisem prelivala solz, so se mi pa dodobra orosile oči, priznam. In potem me je še ves večer noro bolela glava. Gledala sem zadnji del zadnjega dela Harryja Potterja, seveda*. Zgodbe, ki naj bi mojo generacijo spremljala od začetka pubertete do ... no, zdaj.

Mene sicer ni spremljala ves čas, ker sem njegovo čarovnijo odkrila žal šele proti koncu faksa, in to po zaslugi cimre Š., ki me je prepričala na precej nenavaden način (tako, da me je navdušila za fanfiction). Bila sem skeptična do pottermanije, in ker sem takrat hotela biti malo alter, sem ga enostavno odpisala, češ - če je vešč toliko ljudem, potem že ne more biti dober. Kako naduto razmišljanje! Kot diplomirana komparativistka vam pravim, da je serija o Harryju Potterju dobra stvar. Zapišite si!;) Sem absolutno za to, da se ga uvede v šolski kurikulum (a je mogoče že tam). Otrokom bi dala najprej Piko Nogavičko, nato 5 prijateljev in potem Potterja. Če se kljub temu ne zaljubijo v knjige (pa četudi jim naslednjo daš za brat Ptičke brez gnezda) pač niso rojeni za branje, end of story.

Sicer se nisem nikoli poglabljala v očitke, ki letijo na gospo Rowling, ampak mislim, da bi znala na vsakega odgovoriti. Kar je dala otrokom iz naše generacije, in tistim, ki pridejo za nami, je nekaj neverjetnega. In to ni samo čudovito domišljijsko potovanje, liki, ki so tako živi, da si zlahka predstavljaš, da so tvoji prijatelji, in kup duhovitih domislic. In tudi ni le ljubezen do knjig, ki jo je gotovo vlila marsikateremu bodočemu knjižnemu molju. Bralca, ki je odraščal s Harryjem Potterjem, je ob vsem tem naučila tudi empatije in humanizma. No, seveda upam, da so bralce tega naučili tudi starši;) vendar pa bi bil človek, ki bi odraščal brez ljubečih in kompetentnih staršev, na veliko boljšem, če bi za družbo imel knjige o Harryju Potterju, kot tisti brez njih.

*Preden me začnete zafrkavati, vam kar povem, da gledam tudi resne filme, kot je npr. True Grit in sedaj nestrpno čakam Melancholio. Tako da veste. Torej ne gledam le Kung fu pande in Harryje Potterje. Pa tudi, če bi:p


Indijska leča z blitvo ali toovar palak dal

Leča je zlata vredna! In tale recept iz knjige, ki mi jo je posodila neverjetno prijazna družina Š. - Lord Krishna's Cuisine: The Art of Indian Vegetarian Cooking. Knjiga ima 800 (!) strani. Leča+blitva - veeeliko železa!:) Recept se že sliši okusno (hm, vsaj meni), a je še boljši, kot zveni! Jaz nisem imela čisto vseh začimb (asafetide in muškatnega oreščka, lahko ju dodate, vsakega po 1/8 ČŽ), pa je bilo vseeno zelo okusno. Pa namesto gheeja (prečiščeno maslo) sem uporabila kokosovo olje. Na sliki vidite moj novi lepi krožnik, delo Aleša Gregla. Vedela sem, da bo pasal z nečim oranžkastim, nisem pa vedela, da bom to tako kmalu skuhala:)

Fensi krožnik.


sestavine (za 2 osebi)

100 g rdeče leče
1,5 SK vode
2 JŽ kokosovega olja
3/4 ČŽ orientalske kumine
1 majhen paradižnik, nasekljan
3/4 ČŽ mletega koriandra
kajenski poper po okusu
1/4 ČŽ kurkume
1/2 ČŽ soli
120 g blitve
1/2 ČŽ limoninega soka
1 JŽ nasekljanega peteršilja

Lečo spereš in daš v posodo z debelim dnom. Zaliješ s 3/4 SK vode in dodaš žlico kokosovega olja. Pokrito kuhaš 30 minut oz. dokler se leča ne zmehča, ne sme pa razpasti. Po potrebi dolivaš vodo. Lahko, da bo gotova že po 20 minutah.

Blitvo očistiš in nasekljaš. Za 1-2 minuti vržeš v slan krop ali skuhaš na pari. Prihraniš za pozneje.

V večji ponvi na 1 JŽ kokosovega olja pražiš kumino (1 minuta), odstaviš in dodaš nasekljan paradižnik ter preostale začimbe, razen limoninega soka in peteršilja. Pokrito kuhaš kake 3 minute.

Ko je leča kuhana, jo streseš na začimbe in vmešaš nasekljano blitvo. Dodaš limonin sok in po želji kuhaš še nekaj minut, da se jed še dodatno zgosti. Vmešaš svež peteršilj in postrežeš z rižem.

You Might Also Like

6 komentarji

  1. Wiii se en HP fan ki ga ni sram priznat :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Tole o končanem otroštvu si lepo definirala:) Jaz o otroštvu sicer ne morem govoriti niti od daleč, sem pa včeraj prav tako presedela (no malce se naslanjala in raztegovala) na dvosedu, ker zadnji del pač moram videt, če sem videla prvega, pa drugega, pa kaj pa vem, če sem ostale...HP nisem prebrala, ker pravljične knjige pač niso po mojem okusu, so pa zato včasih (no, skoraj nikoli z izvzetkom citiranega)filmi, sploh s tako dobro scenografijo in kostumografijo in efekti...včeraj sem se odločila za ogled iz čisto sentimentalnih vzgibov...taprvega smo gledali v Ljubljani in nazaj grede lovili snežinke (velik fenomen za nas Primorce), detce milo je imelo 4 leta in cvililo v prvi vrsti, včeraj pa z svojimi neskončnimi nogami zasedalo pol zadnje vrste....koliko dogodkov smo priredili v knjigarni v zvezi s Herryem, odpriali knjigarno ob polnoči, mešali napitke z pajki in odgrinjali črne zavese, še moja pokojna kuža je imela majhno HP ogrinjalce (ja samo enkrat!)Skratka, lepi sponini in obilo zabave.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja, ja, sem HP fan!;) V iskanju nove knjižno-filmske ljubezni, brez prevelikega upanja;)

    Mi je kar žal, da nisem doživela polnočne knjigarne (je pa tja šla moja prijateljica in mi za rojstnodnevno darilo kupila tazadnjo bukvo, ki smo jo vsi tako nestrpno in z grenkobo čakali).

    OdgovoriIzbriši
  4. Živjo Zulejka, tole si lepo napisala. Ampak kar se pa tiče končanega otroštva, pa mislim da so besede pretežke. Meni se zdi, da se nikoli ne konča, mislimo da se, vsaj jaz, pa se potem pogosto zgodi, da se v tisti svet zatečemo....Ja, tole bi se lahko bralo tudi kot naduto razmišljanje, nekoga, ki misli, da je dal skozi "sito in rešeto" in govori iz pozicije zrele osebe. Ko bi vsaj na trenutke bila prepričana, da sem zrela in izoblikovana....mogoče bi blo pa to dobro. kar se pa HP tiče, me pa še čaka. Moj starejši sin ima posnete vse filme, razen tazadnjega. Bere pa vse mogoče, trenutno Tarzana in sicer žepne idaje iz leta 1976, ki smo jih skupaj z starimi Alan Fordi našli na podstrešju starih staršev. Včasih jih je zbiral in prebiral moj mož. Hja, ta podstrešja pri babicah in dedkih so magična, kaj vse se tam najde...No in ko smo že pri čtivu, jaz trenutno berem Brooklynske norosti Paula Austerja in se blazno zabavam.
    Tale tvoja jed pa izgleda izjemno privlačna, kot ponavadi. Tvoja nova pridobitev, krožnik, je pa čudovit, da o barvi (petrolej zelena, če prav vidim) sploh ne izgubljam besed :-).

    OdgovoriIzbriši
  5. Akvarij, Heri je res zakon;)

    Valentina, hvala. Mogoče se "konec otroštva" sliši kruto, ampak v resnici nisem ubila "otroka v sebi", samo zdi se mi, da je res že čas, da odrastem - v pozitivnem pomenu besede, torej da v resnici postanem odgovorna in zrela in take reči, ne mislim pa postati kakšna stara puščoba in nehat brat slikanice in dobre fantazijske knjige (mi kdo kakšno priporoča?;)), se navduševat nad sladkarijami in igračami;) ...

    OdgovoriIzbriši

Preberi tudi

Arhiv

Pinterest

Nedavne objave

Subscribe