Ravno, ko je bilo tole kosilo narejeno, se je tako zelo stemnilo ... in nisem čakal, da bo spet svetlo.  Je bilo treba jest! ;)

 Najina shramba je polna ajdove kaše. Človek bi si mislil, da je ajda ultimativni survivor food ... in prav mogoče je. Nekje sem prebrala, da so ruski vojaki živeli od ajdove kaše in zelja, žal ne vem več, kje in zato nisem čisto prepričana v verodostojnost te informacije, vendar zveni zelo prepričljivo. Ajda vsebuje vse esencialne aminokisline, poleg teh še precej vlaknin, mangana, magnezija, bakra in triptofana. Je čudovita brezglutenska zamenjava za žito, vir beljakovin, pri tem pa še znižuje holesterol. In če vas vse to prav nič ne zanima, vam povem, da je ajda zelo okusna reč. Kot vidim, se vrača na naše krožnike, hvala bogu.

Ko sem pred nekaj leti prvič skupaj vrgla tale recept, se mi je zdel tako fin, da sem si ga zapisala. Seveda brez natančnih količin, in tudi vam jih bom navedla le kot okvirno vodilo. Takrat se mi je zdelo, da je v jedi nekaj tibetanskega. Predstavljala sem si, da na Tibetu pojedo veliko ajde, in da bi bili tamkajšnji menihi veseli te preproste, a okusne jedi, ki te fino pogreje od znotraj. (opomba: to je skoraj povsem enak recept, kot sem ga objavila februarja lani, a jed je izpadla čisto drugače, in meni še boljše ... Zato si ga drznem objaviti še enkrat. Tokrat tudi z bolj natančnimi količinami.)

Ajdova kaša s tofujem in zeljem

Meniška pojedina z ajdovo kašo.

(za dve osebi)
120 g ajdove kaše
voda
ščep soli

2 JŽ olivnega olja
pol čebule, narezane na tanke krhlje
ena majhna cvetača "romanesko", narezana na cvetke
3 nepekoči feferoni, narezani na kolute
2 majhna korenčka, narezana diagonalno
250 g zelja, narezanega na kvadratke
100-150 g tofuja, narezanega na trikotnike
čilijevi kosmiči
2 JŽ sojina omaka
malo vode

Ajdovo kašo skuhaš po navodilih na vrečki (ali kot sem opisala tule).

V litoželezni ponvi na olivnem olju popražiš čebulo, preden porjavi vržeš nanjo tofu in zelenjavo (našteto ali 200-250 g poljubne druge) razen zelja.

Malo pražiš, nato dodaš še zelje.

Preliješ s sojino omako, zaliješ z malo vode (toliko, da pokrije dno) in začiniš s čilijevimi kosmiči (sveže zmletimi).

Kuhaš, dokler se zelje ne zmehča (kakih 7-10 minut). Fino je, če je res mehko, ni pa ga treba ravno razkuhat. Skratka, biti mora masleno mehko in rahlo sladkastega okusa.

Dosoliš, če je treba, in ponudiš z ajdovo kašo.

Mimogrede, ajda je tudi super za prst in za čebele, ampak to so področja, na katera se ne bi spuščala, ker jih ne poznam dovolj. Vsekakor pa bi vas rada spodbudila k uživanju ajde, in to po možnosti slovenske (meni jo je priskrbela tašča).