Ljudje smo pogosto pod vtisom, da imajo drugi ljudje vse pod nadzorom. Še posebej, če so to ljudje na internetu. Blogerji, seveda, pa tudi naši sosedje, če le imajo Facebook, ali še huje, Instagram (in kdo ga nima?). Okej, mogoče imajo kakšno stvar bolj v malem prstu od nas, ampak tudi njim gre včasih kaj narobe. Ali pa kar vsak dan.

Pred davnimi leti (ko veliko ljudi, ki so danes zelo uspešni "influencerji", še ni vedelo, kaj je blogger/wordpress ali pa so mislili, da je to za geeke, instagram pa je bil še v plenicah) sem že pisala o tem. In seveda takrat ni bilo zadnjič, da bi se mi kaj ponesrečilo. Nazadnje sem imela težave z rženim kruhom, recimo.

Lotila sem se ga po taščinih navodilih in pri tem uporabila en star recept iz njene beležke, ker ona peče "na augenmos" in sva zato potrebovali plonkec. Zamesila sem pregosto testo, ki ni hotelo vzhajati, kruh je bil na pogled še kar lep, a odločno preveč zbit in suh, tako da ga nismo mogli pojesti. In kljub temu, da je bilo testo pregosto, ga je Boschev OptiMUM vseeno zmešal kot keks. No, saj zaradi tega sem se rženega kruhca sploh lotila prav zdaj (sicer je učenje peke tradicionalnega koroškega kruha vsekakor v mojem dolgoročnem planu), da sem stestirala OptiMUM. Lahko rečem, da ni imel nobenih težav z mojim neposrečenim, pretežkim testom.

Potem sem vzela drugi recept, za menda najboljši rženi kruh ever, pri katerem je bilo razmerje ržene in bele moke enakovredno, ne več v prid rženi moki. Okus je res odličen, vonj tudi. Skorjica je nebeška ... Meni je po tem receptu prišlo morda malce premokro testo s precej kislim priokusom, kar pa mene ne moti.

Odkar vsak teden pečemo pirin sourdough, s težavo jem navaden kruh, zato sem seveda hotela tudi rženega speči na tak način. Čeprav mi je tale recept všeč, pa bom še iskala boljšega. Zato tudi komaj čakam knjigo Kruh z drožmi, ki jo je napisala naša stara blogerska znanka, Nataša Đurić (ki je v resnici mlada, blog pa piše že dolgo). Prepričana sem, da se bo v njej našel kak rženi hlebček zame.

Rženi kruh s kislim testom: recept

(z Breadtopie)

400 g vode
70 g starterja
245 g ržene moke
245 g bele moke
44 g melase
1 čajna žlička janeževih semen
12 g soli
lupina ene bio pomaranče

Vodo naliješ v mešalno skledo in v njej raztopiš starter; dodaš melaso, janež in pomarančno lupino.

V drugi skledi zmešaš obe moki in sol. Suhe sestavine postopoma primešaš k tekočim, da se docela spojijo. Pustiš počivati 15 minut, pokrito s krpo ali v plastični vrečki. Testo spet premešaš, počiva 15 minut, nato še enkrat premešaš.

Vzhaja pokrito s plastično vrečko 12-14 ur na sobni temperaturi.

Po dolgem vzhajanju testo znova premešaš in 15 minut pustiš počivati. Testo prestaviš v pomokano košarico, ki jo pokriješ s plastično vrečko (ali krpo) in pustiš vzhajati 1 uro ali 1 uro in pol.

Hlebček zvrneš na pekač, prerežeš z ostrim nožem in daš v pečico, ogreto na 240 °C. Po 10 minutah temperaturo znižaš na 200°C. Pečeš približno 1 uro.

Po izkušnji s prvim, zelo težkim in gostim testom, vam definitivno lahko priporočim OptiMUM, če pečete veliko kruha ali delate testenine oz. imate opravka še s kakšnim drugim težkim, trdim, gostim testom. Če imate raje hrustljave in kremaste stvari, pa morate prebrati recept za bučno pito, ki sem jo prav tako pripravila z OptiMUMom!

Objava je nastala v sodelovanju z Boschem. Hvala, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje!

Kakšni so kej vaši hladilniki ... od zunaj? Moj je poln otroških risbic, računov in opomnikov, načečkanih na katerikoli papirček že leži v bližini, vse pa je primagneteno z magnetki Ledena doba (#facepalm). Tako ne-stajliš ... Imam pa dva, sedaj tri, magnetke, ki so mi res všeč: cofkast magnetek, kakšne sem izdelovala za praznična darilca pred nekaj leti, turško oko in sedaj zajčka iz filca. Ko odstranim vso papirnato kramo, se mi zdi hladilnik kot monolit miru, ampak kaj kmalu se spet pojavi kakšna nova umetnina, ki jo je treba takoj razstaviti (v resnici uživam v tem, to je eden mojih najljubših delov starševstva in tega ne bi nikoli spremenila, pa naj bo prazen hladilnik še tako šik (klik:))). Ampak naj vam povem o najnovejšem magnetku, ki je križanec med magnetkom in otroško umetnino, sicer pa velika prelomnica v življenju bodoče modne kreatorke (policistke/frizerke/astronavtke/zdravnice, ne vemo še točno).

Moja petletna Lumpika me najbrž že dve leti prosi, naj jo naučim šivati. Nekajkrat se je že sama lotila in hotela kar iz prve zašiti obleko. Jaz sem si pulila lase, saj se mi je zdelo, da je absolutno premajhna, da bi lahko kar koli zašila, jaz pa tudi nisem kakšna mojstrica šivilja in ji ne znam ravno pomagati (si pa že dolgo želim na tečaj šivanja, tako da me prosim obvestite, če veste za kakšnega!). Pred nekaj meseci pa je Lumpiki uspelo nahecati nono, da bosta zašili obleko. In res sta naredili tuniko iz kosa blaga, ki sta ga na enem mestu odrezali in na dveh mestih zašili. Lumpika je bila kar zadovoljna. Včasih je treba samo malo drugače pogledati na svar, in none/babice/bice/ome to ponavadi res znajo.

Pred kratkim je Lumpiko spet prijelo, da bi si zašila obleko, in tokrat sem ji naredila pridigo o tem, da ne moreš začeti s šivanjem oblek - da se je treba najprej poučiti o osnovnih šivih. In tako sem po nekaj minutah guglanja našla projekt zanjo: majhno živalco iz filca, pri čemer bo lahko uporabila najbolj osnovni šiv (po angleško se mu reče running stitch, kako pa po naše, ve kdo?), ki sem se ga tudi jaz najprej naučila, kot otrok (nisem pa prišla veliko dlje od tega, haha (čeprav sem si naredila 2 obleki in ju tudi nosila)).

Če ste v šivanju še bolj bosi od mene, vam bo v pomoč tale video. Imam tudi posnetek Lumpike pri šivanju, vendar ga zaradi tehničnih težav, s katerimi vas ne bom morila, še ne morem objaviti. 

Kako narediš živalico iz filca, ko imaš 5 let

potrebuješ:

papir, svinčnik
filc
škarje
barvne prejice za vezenje
polnilo
šivanko z velikim ušesom
navaden magnetek (iz hobi trgovine ali trgovine s pohištvom)
skico živalice

Najprej izbereš živalico, ki jo želiš narediti. Narišeš na papir in izrežeš.

Skico prerišeš na filc s kredo (naj ti pomaga odrasla oseba). Za glavo potrebuješ 2 enaka kosa v obliki glave (krokodilova je precej drugačna od zajčke, recimo). Za ušesa je dovolj ena plast, torej le 2 kosa filca za ušesi.

Izrežeš.

Če želiš, da ima tvoja živalica obraz, za pomoč prosiš odraslo osebo, ki naj izveze oči in smrček ali prilepi plastične oči (iz hobi trgovine).

V šivanko vdeneš prejico za vezenje in narediš vozel (naj ti pomaga odrasla oseba).

Oba dela za glavo zašiješ skupaj; po nekaj šivih vstaviš uho in ga prišiješ med dva kosa nato dodaš še drugo uho.

Ko ti ostane le še nekaj šivov do konca, živalsko glavo napolniš s polnilom in potem dokončaš šive.

Z vozlom naj ti spet pomaga odrasla oseba.

Ta-da, tvoja živalca je nared! Zdaj pa jo lahko še nalepiš na magnet - ali špangico - z uhujem ali superatakom (ahem, spet naj pomaga odrasla oseba).



Na fotkah je hladilnik Bosch Serie 6 KGN49AI22, s katerim smo zelo zadovoljni. Bosch je tudi sponzor te objave, besede in mnenja pa so kot vedno moji. Hvala vsem, ker podpirate znamke, ki omogočajo delovanje Uglašene kuhinje (in dajejo razstavno mesto kreativnim otrokom:)).