Živjo, živjo, a se me še kdo spomni? ;) Tole objavo sem začela že večkrat pisati, pa nikakor ne najdem pravih besed. Da prebijem led, bom začela z nečim, kar me zabava: s seznamom. 

1. Dolgo nisem marala fantasyja.

Vedno sem oboževala pravljice, začuda pa me ni pritegnil fantasy. Morda zato, ker se mi je Gospodar prstanov zdel dolgočasen, ko sem ga prvič poskusila brati? Pred nedavnim pa me je sosed navdušil za Kraljemorčevo kroniko in potem še za Witcherja. 

2. Imam 2 mačka.

Tačka je moja prva muca in ima zelo zanimivo zgodbo. Je čudovita, elegantna, puhasta in prijazna, a tudi zelo plašna. In nima repa. Njen sin Sonči pa je pravi "mojito cat", ne boji se neznancev in njihovih majhnih psov in ima velik, košat rep, zaradi katerega ga T. včasih kliče važič:) Je pa tudi on zelo prijazen in topel muc.

3. Nisem nadarjena za pospravljanje.

Medtem, ko nekateri pospravljajo na avtomatskem pilotu, se moram jaz pošteno potruditi za to. In ostali družinski člani so enaki kot jaz. Nobenega rojenega organizatorja ... Poskusila sem že več sistemov, trenutno preizkušam enega zelo starega, predinternetnega (Sidetracked Home Executives: From Pigpen to Paradise), s kartotečnimi karticami, kar se mi zdi zelo zabavno. Sploh nisem vedela, da kartotečne kartice obstajajo in da jih lahko kupiš v Tediju. :)

4. Ne oglasim se rada na telefon.

Že od malega me je bilo groza telefona, a na srečo ga dolgo sploh nismo imeli. ;) Še zdaj me včasih zvije, ko zazvoni telefon in ne poznam številke, a sem se natrenirala in se oglasim, kot da nič ni. Pri tem mi je pomagalo to, da ima T. nastavljeno preusmeritev na mojo številko in se zato moram oglasiti, da ne zamudim kakšnega poslovnega klica zanj (če ga zamudim zase, se mi zdi manj grozno;)).

5. Nikoli ne bi pristala v Gryfondomu.

Otroci, ki jih poznam in so brali knjige o Harryju Potterju so vedno pripričani, da bi pristali v Harryjevi hiši - logično, in bili njegovi najboljši prijatelji. Jaz pa vem, da ne bi pristala v Gryfondomu, pač pa najverjetneje v Drznvraanu. Kje pa vi?

In še nekaj, kar sem najbrž že omenila: nimam najbolj rada tort. Zelo pa mi je všeč korenčkov kolač!

Kaj pa vi? Prosena kaša je hvaležna podlaga za igranje z okusi, zato jo lahko spremeniš v "korenčkov kolač" že za zajtrk. Če zjutraj nimaš veliko časa za kuhanje zajtrka, si proseno kašo skuhaj zvečer in zjutraj samo pogrej z dodatkom izbranega mleka oz. rastlinskega napitka ter dodaj ostale sestavine in zajtrk bo hitro pripravljen. Tako si lahko zagotoviš tudi zajtrk za nekaj dni vnaprej.

(za eno osebo)

50 g prosene kaše

2 x toliko vode, kot je kaše (izmeriš s pomočjo kozarčka)

mini ščep soli

1 majhen korenček, nastrgan

1 žlička sladkorja muscovado ali javorjevega sirupa (ali po okusu)

pest rozin

malo (rastlinskega)  mleka

cimet

1 žlica mletih orehov + za posip

Kašo nasuješ v lonec in zaliješ z mrzlo vodo. Ko zavre, posoliš z res mini ščepcem soli, zmanjšaš ogenj in pokriješ lonec. Pokrito kuhaš, dokler ne popije vse vode (približno 20 minut). 

Medtem pripraviš ostale sestavine. In kavo. Korenček nastrgaš na drobno ali na grobo, kot ti je ljubše.

Ko je kaša kuhana, vanjo vmešaš vse preostale sestavine. Mleko lahko tudi izpustiš, jaz ga dodam, da je malce bolj kremasto. Okrasiš z nekaj rozinami in mletimi orehi in cimetom. Poješ takoj, lahko pa tudi neseš s sabo v kozarčku za vlaganje. 

Jeste kdaj proseno kašo za zajtrk? Kako si jo pa vi pripravite? Rada bi slišala vaše ideje in gotovo tudi vsi drugi bralci!