 |
| Rožičeva potica brez mleka in jajc. |
Če me že dolgo berete, veste, da mi "uspe" ignorirati vse praznike, še posebej državne in cerkvene (osebnih ne), zato vas je gotovo manjši šok (pretiravam o svoji pomembnosti, saj ste ugotovili;)), ko ste zagledali tole potico. Tu se je znašla zaradi izziva. Izzive imamo radi. Tokrat me je izzval Lidl, ja saj veste, tista rumeno-modro-rdeča trgovina. Ne vem sicer, če sem zadostila pogojem izziva, saj rožičeva potica ni nekaj originalnega, temveč prej nekaj pozabljenega, kar si zasluži obuditev v življenje. Moja najljubša je sicer pehtranova, ampak to vsi dobro poznate.
Malce bolj "originalno" je to, da je to potica brez mleka in jajc (kar sicer ni nobeno pionirsko dejanje, to počnejo mnogi že leta), in da se to sploh ne opazi:)
 |
Nekaj nasvetov za začetnike pri potici
(kar sem tudi jaz, ampak mi je vseeno uspelo, saj sem upoštevala skoraj vse nasvete)
- sestavine naj bodo sobne temperature
- maščobo stališ, vanjo vliješ mleko in segrevaš, a le do temperature, ko lahko v njej par sekund držiš prst
- če je nadev težak (kot recimo rožičev), testa ni treba veliko mesiti
- vzhaja naj na sobni temperaturi
- če izpustiš jajce, dodaj malo maščobe (1 JŽ olivnega olja namesto enega jajca)
- nadeva raje pripraviš preveč kot premalo
- nadev mora biti težko mazljiv (torej še mazljiv, ne drobljiv; če je preredek, dodajte drobtine)
- vzhaja naj tako dolgo, da podvoji volumen (to je približno 1 uro)
- desko dobro pomokaš
- valjaš previdno
- nadev namažeš do roba, le en dolgi rob pustiš 1 cm prazen in ga tam namažeš z oljem
- potico zviješ "na trdo", kar je lažje narediti z rokami kot s prtom
- potico je treba peči z veseljem, pravi ena poznavalka
- model za potico namažeš z maslom ali margarino raje kot z oljem, priporoča moja tašča
- potico pred peko parkrat prepikaš z zobotrebcem
- potice ne vržeš takoj iz pekača, ampak počakaš par minut
- pokriješ s čisto krpo, ki ne diši preveč po mehčalcu (zelo pomembno)
- z rezanjem je najbolje počakati, dokler se potica povsem ne ohladi
- najboljše se speče potica, ki jo pečemo prav na (pred)praznični dan, pravi moja mama
 |
| Sestavine iz Lidla:) |
Rožičeva potica brez mleka in jajc
(za dve potici-štruci ali 1 velik, 1 manjši in en mini šarkeljček; če želite le 1 šarkelj, vzemite le pol kile moke in primerno manj mleka in masla)
Testo za potico brez mleka in jajc
700 g bele moke
ščep soli
1/2 l bio sojinega mleka
2 JŽ oljčnega olja
1/3 rastlinske margarine (250 g pakiranje)
80 g sladkorja (lahko manj)
pol kocke kvasa
Margarino stališ, dodaš mleko in segrevaš do prijetno mlačne temperature. Dodaš oljčno olje in ščep soli.
Moko in sladkor zmešaš v veliki skledi in v to nadrobiš pol kocke kvasa (heretično, vem, ampak je super!;)).
Zamesiš s pomočjo mikserja.
Pokriješ s krpo in daš vzhajat na toplo (a ne pretoplo) mesto.
Rožičev nadev za potico
450 g rožičeve moke
4 JŽ chia semen
100 g rastlinske margarine
400 ml sojine smetane
150-200 ml sojinega mleka
4 JŽ medu (lahko agavin/kokosov/javorjev sirup)
ščep soli
vanilija v prahu
Rožičevo moko prepražiš na malem ognju (da zadiši in postane bolj sipka). Odstaviš, dodaš chia semena, ščep soli in vanilijo.
Margarino stališ, dodaš sojino mleko in smetano in počasi segrevaš. Paziš, ker se rado zasmodi. Vmešaš med (ali poljubni sirup).
Suhe in tekoče sestavine zmešaš skupaj in po potrebi dodaš še mleka. Če je preredko, pa dodaš drobtine.
Postopek
Model za potico premažeš z margarino (če mu zaupaš, lahko tudi z oljem;)).
Ko testo podvoji volumen, ga še enkrat premesiš z mikserjem in postopoma dodaš še malo moke, tako da iz testa nastane gladka kepa. Kepo prestaviš na pomokano površino in previdno razvaljaš za prst debelo v pravokotnik. Po njem previdno razmažeš nadev, vse do roba (na daljši stranici pustiš 1 cm prostega roba, ki ga premažeš z oljem).
Potico tesno zviješ in previdno premestiš v namazan model. Če je potice preveč, jo preprosto odrežeš, malo "zaflikaš" in daš v drug pekač (jaz sem en košček ostanka testa namazala s čokoladnim namazom in v ramekinu spekla mini šarkeljček za Lilo;)). Če potice ne pečeš v modelu za šarkelj, jo lahko premažeš s sojinim mlekom, da se lepše zapeče.
Pečeš cca. 1 uro na 180 (manjša potica je lahko gotova že v pol ure, velikanka morda rabi več kot uro ... ). Če se skorjica prekmalu postaja rjava (tj. veliko pred koncem peke), potico pokriješ s časopisnim papirjem. Če je potica pečena, preveriš s trkanjem - zveneti mora votlo. Ko je pečena, jo še nekaj minut pustiš v modelu, nato jo prevržeš na čisto desko (ki ne diši po čebuli;)) in zaviješ v nedišečo krpo. Poskusiš počakati, da se ohladi, preden jo razrežeš.
Tast je bil nad potico precej navdušen in jo je posebej pohvalil. Mislim, da mu je bila tako všeč, ker ga je spominjala na otroštvo, ko je kot otrok dobil rožiče in je bilo to nekaj res posebnega (ob čemer sem naravnost ganjena, še posebej, ko pomislim, koliko čokoladnih zajčkov je že dobila Lila, pa sploh še Velika noč ni). Kot sem že omenila, je moja najljubša pehtranova potica. Pa vi, katero potico imate najraje? Jo pečete sami? Imate kak dober nasvet za nas?;)
