Jesenska solata z bulgurjem

10:12

Bulgurjeva solata (v sodelovanju z Nutrisslim.)

Zdi se mi, da danes težko najdeš človeka nad 18, ki ni preveč zaskrbljen, tesnoben ali kar zares depresiven. Žal me kot sociologinje ni toliko v hlačah (pun intended), da bi vam znala povedati, zakaj. Eni grejo k terapevtu ali na maraton, drugi pijejo alkohol ali maratonsko gledajo nadaljevanke, tretji se zatečejo v vero ali misticizem, kajti to vseprisotno tesnobnost zdržati na suho je za***ano. V nekaterih primerih najbrž povsem nemogoče. O vseh opcijah sem razmišljala, nekatere me mikajo bolj, druge manj, nobena se mi ne zdi idealna.

Ampak mislim, da sem vsaj trenutno našla rešitev. In ta je, presenetljivo, v zdravem razumu. Žal ga ne prodajajo na litre, in tudi invocirati se ga ne da. Zelo pa pomaga, če bereš knjige. Take, prizemljene, utemeljene, da ne rečem poljudnoznanstvene - skratka, razumske. (Osebno rabim kdaj pa kdaj tudi kaj čisto obratnega, a ne bi zdaj o tem). Če ne veste, kje začeti, začnite na začetku. Nisem filozofinja, bi pa rekla, da je to najbrž pri Platonu.

Lahko začnete tudi kje drugje, na primer pri knjigi, ki jo prav zdaj berem, in sila počasi, ravno zato, ker je dobra: Miti našega časa, Umberto Galimberti. En citat za pokušino: "Misliti izključno v okviru "stroškov in koristi", po načelu, ki določa, da je treba dobiti kar največ in dati kar najmanj, "ni pravično", piše Hillman, "ni etično, je družbeno škodljivo, ni prav in je morda čisto zlo". ... Če kandidat za določeno funkcijo utemelji svojo kampanjo na zamisli o povečanju učinkovitosti vlade, s tem pokaže, da goji fašistične ideale." In kar nekaj strani dalje: "V naši družbi so namreč čustev oropani roboti in brezosebni avtisti bolj zaželeni kot osebnosti, zmožne ostati zveste sebi ter razmišljati o življenjskih protislovjih in ranah, o bremenu življenja." Mogoče vas to zdaj sicer jezi in ne veste, kako bi vam lahko branje takih stvari pomagalo biti manj tesnobni. S tem, da veste, s čim imate opravka, kaj se dejansko dogaja, kdo je pravi "sovražnik", že to da človeku osnovo, trdna tla, kamor lahko stopi in prične razmišljati s svojo glavo.

Imate kakšno idejo, zakaj toliko ljudi preganja tesnoba? Imate kdaj sami težave z njo?


Jesenska solata z bulgurjem

Dobro, za razum smo poskrbeli, zdaj pa nekaj za želodec (kot pravi star pregovor, prazno vrečo najhitreje napolniš s tesnobo).

Tale jesenska solata je na ples povabila bulgur, značilno bližnjevzhodno žito (pravzaprav na poseben način obdelano trdo pšenico), ki ima rahlo oreščkasto-maslen okus in se zato spogleduje tako s slanimi kot sladkimi sestavinami. Jaz sem bulgur poparčkala z granatnim jabolkom, rozinami, brusnicami, čebulo, peteršiljem, kozjim sirom in orehi. Nastala je vesela in malce eksotična solata. Bulgur ima sicer kar precej kalorij za žito, če to koga zanima, ima pa nizek glikemični indeks in veliko beljakovin ter železa.


(priloga za 4 ljudi; lahko glavna jed za 2)

1 majhna skodelica bulgurja
2,5 skodelice vode
ščep soli

pol granatnega jabolka
pest zlatih rozin
pest brusnic
pol vijolične čebule
pest orehov
3 rezine kozjega sira (ali dimljenega tofuja)

peteršilj
cimet
kumina
sveže mleti poper
sol
olivno olje (po želji)
balzamični kis (po želji)

Vodo soliš in zavreš, vanjo vržeš oplaknjen bulgur in kuhaš 7 minut. Pustiš stati pokrito še nekaj minut, da nabrekne. Spereš pod mrzlo vodo.

Granatno jabolko olupiš in semena streseš v skledo. Dodaš brusnice in rozine.

Nasekljaš čebulo in orehe, kozji sir ali dimljeni tofu narežeš na kockice.

Zmešaš vse skupaj, dodaš peteršilj, cimet, kumino, poper in sol po okusu. Po želj dodaš še kakšno žličko olivnega olja in balzamičnega kisa.

*Bulgur je za to objavo prispevala spletna bio trgovina Nutrisslim, kjer imate bralci Uglašene kuhinje 20% popust! (koda: uglasena-kuhinja)







You Might Also Like

8 komentarji

  1. Zanimiva je tale solatka. Me je moja navadla, da tudi sam pripravljam nekaj podobnega.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za komentar na najmanj komentiran recept v zadnjih dveh letih;) ne vem, kaj drugim ni bilo všeč, kaj meniš? Kaj pa je v tvoji solati?

      Izbriši
  2. Oh, Zulejka, vedno si v koraku s časom. Literatura in recept za sodobni čas. Mislim, da bomo najprej pripravili solato, potem se lotim še knjige.
    Sončkast pozdravček!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala Sabina, zanimivo mnenje, meni se namreč vedno zdi, da capljam za časom;) poročaj, kako je šlo s solato, še posebej, če si iznašla še kakšne izboljšave oz. zanimive variacije!

      Izbriši
    2. Meni je ta solatka zelooooooooo znimiva. Ker si nisem znala predstavljat okusa, sem naredila točno, čis't točno, po receptu z Alnaturinim dimljenim tofujem. Zagotovo ponovimo. Morda s kakšno različico, morda ne:)
      p.s. Ne capljaš!!!! Meni se zdiš res vedno 'tukaj in zdaj'!
      Želim ti prijazne in s sončkom obsijane dni!

      Izbriši
    3. O hvala lepa Sabina! Res! Tudi vam lepe sončno hladne dni!

      Izbriši
  3. Zakaj tesnoba?
    Moje mnenje je, da predvsem zato, ker nas sistem sili, prepričuje in uči, kaj vse moramo dosegat. Večji avto, dva, veliko hišo, vikend, počitnice vsako leto v tujini, vsako sezono nove obleke, zafirmane, plastikfantastik supermoderne igrače, pametne telefone, tablice, pa ta novo maskaro, ki miljonizira trepalnice!
    In noben normalen tega ne more shendlat kar tako. Vsi se ženemo, ne dosegamo želenega in smo turobni. Ker nismo tam, v bleščečem svetu reklam. Če pa že smo, pa nimamo časa za vse ostale reči, ki bi dejansko blagodejno vplivale na naše dušice. Recimo druženje s prijatelji, večere s familijo, kofetkanje brez da kucaš po svojem pametnem telefonu, vrtnarjenje, delanje mlinčkov iz vejic v gozdu, dihanje svežega zraka, pohodi v neznano, ustvarjalno šivanje ...
    Zato.
    Porkaš!
    Čisto smo pozabili živet. Zase. Živimo, da smo lutke, da vrtimo ta plastičen svet.
    Zato smo tesnobni. Najbrž. Tudi jaz nisem sociologinja. Sploh. Gledam in poslušam pa ljudi okoli sebe. In sebe. In mi ta odgovor pride na misel.
    Se opravičujem za dolg komentar, je butnilo ven iz mene ;)
    Želim tebi in vsem nam čimveč nasmejanih in sproščenih dni in zadovoljstva.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. veverca, vesela sem dolgega komentarja! zagotovo je to, kar si napisala, ogromen del problema. Galimberti pravi tudi, da tesnoba (ali pa govori prav o depresiji) izvira iz nasprotja med mogočim in nemogočim .... saj veš, tista motivacijska lajna, da je "vse mogoče" (iliti american dream). Ja, šur,super kul, torej če se v mojem življenju kaže, da ni vse, kar si zamislim, mogoče. sem ne dovolj dobra, če ne že kar povsem nesposobna, in ergo ničvredna ... torej zakaj živet? ;) gre nekako takole, ne?

      Izbriši

Preberi tudi

Subscribe