Spomladansko čiščenje ... glave

13:04


Ste že slišali za čustveno higieno? Jaz sem zanjo prvič slišala v TED talku Guya Wincha. Ker sem nedavno ugotovila, da se je duševnemu/čustvenemu zdravju treba prav tako posvečati kot fizičnemu, me je zelo zanimalo, kaj bi to lahko bilo (vsi vemo, da je čistoča pol zdravja, torej je čustvena higiena najbrž pol duševnega zdravja?). V svojem govoru je Guy Winch uvedel koncept čustvene higiene, ni pa kaj veliko povedal o tem, kako naj bi to človek počel. Zato sem zbrala nekaj idej iz drugih virov (predvsem anekdotičnih, ampak naj mi kolegice in kolegi z doktorati psihologije prosim oprostijo).

Pozitivno noter, negativno ven

Moja glava je bila vedno precej naravnana k iskanju skrbi, problemov in negativnega, v zadnjem letu pa je to začelo presegati vse meje in to mi sploh ni všeč. Zato sem se odločila, da jo bom vsakič, ko se bo lotila iskanja dlake v jajcu, preusmerila. In to ne v otopelost, ampak aktivno iskanje pozitivnega. Z youtubeom je to res precej enostavno! Poslušam najrazličnejše pozitivne ali uporabne stvari, od upravljanja s časom do pospravljanja do postavljanja in doseganja ciljev (če vas zanima, vam lahko naštejem moje najljubše avtorje ali kanale, vprašajte v komentarju). Knjige so seveda ravno tako učinkovite. Potem je tu še ena tehnika, o kateri sem pisala na svojem blogu v angleščini (tukaj).

Po drugi strani pa je negativno morda vseeno treba spraviti ven. Moja soseda K. s tem namenom pride k meni in pojamra o težavah, temu pa pravi "terapevtska kava".

Prijateljica S. pa mi je povedala, da ima nergaško beležko (ne spomnim se točno, kako ji že pravi), v katero napiše vse, kar ji gre na živce, jo jezi ali moti, in si tako očisti glavo, da ji potem ni treba stresati gneva na moža in otroke.

Pisanje

Mislim, da nič ne more nadomestiti pisanja. Celo, če ga ne marate in mislite, da ne znate pisati. Če pišeš dnevnik, ga itak naj ne bi nihče videl, kajne?:) Po mojem bi moral vsak človek vsaj občasno pisati dnevnik z namenom spoznavanja samega sebe, in to priporočajo tudi terapevti. Če nič drugega, bi lahko imeli vsaj en mali "dnevnik hvaležnosti" (variacija tega, kar počnem jaz po navdihu Kristine Kuzmič).

Druga stvar, ki bi jo morali pisati, so seznami opravil (to-do list); ne le zato, ker bomo tako dejansko naredili vsaj pol stvari, ki jih hočemo, ampak tudi zato, da sprostimo prostor v glavi (ko daš na papir, se ti lahko neha motati po glavi) - to je pravzaprav tudi eno priporočilo ljudem, ki jih muči nespečnost - napišite si vse, kar vas skrbi, vsaj opravila, ki jih morate opraviti, vse misli, ki vas obsedajo.

Morda ni treba, da svoje pisanje ločite po različnih beležkah, ampak lahko za to uporabite tudi bullet-journal (link pelje na navdihujoče fotke lepih bujotov; moj je lep le zato, ker ga je ilustrirala Vila Malina;))

Sprehod (po možnosti v naravi)

Sprehodi so tako logična stvar, da sem si jih v študentskih letih sama predpisala, in potem dobila svoj nasvet serviran nazaj ob neštetih prilikah. Nazadnje sem en lušten članek na to temo delila z vami na Facebooku, naslednji dan pa mi je svak prinesel Global s člankom o "gozdnih kopelih", ki ga lahko preberete tudi v Atlanticu, če Globala slučajno nimate pri roki. Če povem na kratko; ne morem si predstavljati, da bi se s sprehoda v naravi vrnila slabe volje. (Najbrž velja tudi kolesarjenje:))

Ustvarjanje z rokami

O kvačkanju sem že pisala, enako velja za štrikanje. Ko smo bili globoko v pisanju diplomskih, mi je prijateljica T. govorila o želji, da bi roke zakopala v glino, in točno sem vedela, o čem govori. Zadnje čase pogosto naletim tudi na likovno terapijo, T. pravi, da njemu isto daje učenje petja in klavirja, za nekatere je to vrtnarjenje ... Skratka, ne more delati samo glava, roke rabijo delo!

Zdrav duh v zdravem telesu

Ja, zlajnano, saj vem, ampak gotovo drži. Spet v enem TED talku sem slišala gospo dokazati, da bi lahko veliko sodobnih duševnih težav (anksioznost, depresija) rešili s pravimi prehranskimi dodatki (ne čim čudnim, govorimo le o dobro znanih omega 3-jih in B-kompleksih). In seveda z izogibanjem (pretiranim količinam) kave, alkohola, sladkorja ... Saj veste.

Čist duh v čistem prostoru

Jap, tudi to drži. Na to sem malce opozorila že lani, letos pa še podkrepim. Prijateljica K. ne more spati, če ne pospravi kuhinje, S. in N. pravita, da jima je Marie Kondo spremenila življenje in da sta s svojo čistko navdihnili tudi ostale družinske člane, jaz pa sem se pri kondoiziranju (wow, kakšna beseda, se opravičujem) zataknila pri otroških stvareh in materialu za ustvarjanje, oblačila in knjige pa sem o(d)pravila brez težav. No, že to je veliko. ;) Ste brale(i) Marie Kondo? Poskusile(i) njeno metodo?

Kar se tiče čiščenja samega pa sem bolj kot ne prevzela taščino rutino (sicer ne povsem zvesto, a se kar trudim) rednega sobotnega čiščenja in 2x letnega generalnega čiščenja. Če je nekaj na koledarju, potem se to tudi zgodi:) in če je rutina, se zgodi toliko lažje. Jaz za čiščenje nasploh uporabljam le najbolj osnovne stvari (o mojem najljubšem čistilu lahko preberete tukaj).

Še nimate motivacije? Preberite tole ali tole, nastavite si energično glasbo, spnite lase in zavihajte rokave. Če vas bo prijela prava čistilna mrzlica, si oglejte tale izčrpen seznam, ki ga je sestavila Jean in me prosila, naj ga delim z vami (jaz sem na njem našla kar nekaj zanimivosti, sploh tisto o bambusovem oglju! Pa njen zadnji nasvet mi je všeč:)).


You Might Also Like

1 komentarji

  1. Nergaška beležka, haha! Pred časom sem (ponovno) odkrila super obliko sproščanja: čečkanje. Z leti sem to nadvse sproščujočo in ustvarjalno navado nevede/nehote opustila. Preveč smo se podredili računalnikom in to se potem pozna na vseh področjih.

    OdgovoriIzbriši

Preberi tudi

Subscribe